Danska, ki se nahaja v severni Evropi, je visoko razvito in odprto gospodarstvo, ki se za gospodarsko rast v veliki meri zanaša na mednarodno trgovino. Kot članica Evropske unije (EU) Danska uporablja skupno zunanjo tarifo EU (CET) za uvoz iz držav, ki niso članice EU, hkrati pa uživa ugodnosti brezcarinske trgovine na enotnem trgu EU. Danski sistem carinskih tarif ureja uvoz široke palete izdelkov, zagotavlja pošteno konkurenco, ščiti lokalno industrijo in ustvarja državne prihodke. Poleg tega Danska uživa preferencialne tarifne stopnje za blago, uvoženo iz držav, s katerimi ima EU sklenjene sporazume o prosti trgovini, vključno z Združenimi državami Amerike, Japonsko, Kanado in drugimi.
Tarifne kategorije za uvožene izdelke
Danska upošteva skupno zunanjo tarifo EU (CET), ki velja za uvoz iz držav zunaj EU. Stopnje se razlikujejo glede na vrsto izdelka, njegovo poreklo in veljavne trgovinske sporazume. Spodaj je podrobna razčlenitev tarifnih stopenj za glavne kategorije izdelkov.
1. Kmetijski proizvodi
Kmetijstvo igra pomembno vlogo v danskem gospodarstvu, vendar država uvaža različne kmetijske proizvode za zadovoljevanje domačih potreb. Uvozne tarife za kmetijske proizvode so namenjene zaščiti lokalnih kmetov, hkrati pa zagotavljajo dostopnost osnovnih živil.
1.1 Carinske stopnje za glavne kmetijske proizvode
- Sadje in zelenjava:
- Sveže sadje (npr. jabolka, pomaranče, banane): 8 %–12 %
- Zelenjava (npr. čebula, paradižnik, krompir): 8 %–10 %
- Zamrznjeno sadje in zelenjava: 8 %–12 %
- Suho sadje: 5 %–10 %
- Žita in žitarice:
- Pšenica: 0%-5%
- Riž: 5 %–10 %
- Koruza: 0%-5%
- Ječmen: 5 %–8 %
- Meso in perutnina:
- Govedina: 10 %–20 %
- Svinjina: 10 %–20 %
- Perutnina (piščanec, puran): 10 %–20 %
- Predelano meso (klobase, slanina): 15 %–25 %
- Mlečni izdelki:
- Mleko: 0%-10%
- Sir: 10 %–20 %
- Maslo: 10 %–20 %
- Užitna olja:
- Sončnično olje: 10 %–15 %
- Palmovo olje: 8 %–15 %
- Olivno olje: 8 %–12 %
- Drugi kmetijski proizvodi:
- Sladkor: 10 %–15 %
- Kava in čaj: 5 %–10 %
1.2 Posebne uvozne dajatve za kmetijske proizvode
- Trgovinski preferenciali EU: Za kmetijske proizvode, uvožene iz drugih držav članic EU, veljajo ničelne tarife v okviru enotnega trga EU, kar spodbuja trgovino znotraj EU. Ta sistem zagotavlja, da Danska uvaža sveže in visokokakovostne kmetijske proizvode po konkurenčnih cenah.
- Države zunaj EU: Za kmetijske proizvode, uvožene iz držav zunaj EU, vključno z Združenimi državami Amerike, Kitajsko in Brazilijo, velja skupni davčni davek (CET). V nekaterih primerih se lahko za uvoz kmetijskih proizvodov iz držav zunaj EU uporabljajo dodatne kvote ali višje tarife, zlasti če presegajo vnaprej določene omejitve.
- Preferencialni trgovinski programi: Danska kot del EU uživa ugodnosti preferencialnih tarif za kmetijske proizvode iz držav v razvoju v okviru splošne sheme preferencialov EU (GSP) in drugih sporazumov o prosti trgovini, s katerimi se znižujejo ali odpravljajo tarife za nekatere kmetijske proizvode.
2. Industrijsko blago
Danska uvaža široko paleto industrijskega blaga, vključno s stroji, surovinami in opremo, za podporo svojemu močnemu proizvodnemu in gradbenemu sektorju. Carine za industrijsko blago so strukturirane tako, da ščitijo lokalno industrijo, hkrati pa omogočajo dostop do bistvenih vložkov.
2.1 Stroji in oprema
- Težka mehanizacija (npr. žerjavi, buldožerji, bagri): 0 %–5 %
- Industrijska oprema:
- Proizvodni stroji (npr. tekstilni stroji, oprema za predelavo hrane): 0 %–5 %
- Gradbena oprema: 0 %–5 %
- Energetska oprema (generatorji, turbine): 0 %–5 %
- Električna oprema:
- Elektromotorji: 3 %–5 %
- Transformatorji: 5 %
- Kabli in ožičenje: 5 %
2.2 Avtomobili in avtomobilski deli
Danska uvaža veliko število vozil in avtomobilskih delov, tarife za te izdelke pa so namenjene uravnavanju uvoza, hkrati pa spodbujanju uporabe novejših, okolju prijaznejših vozil.
- Osebna vozila:
- Nova vozila: 10 %
- Rabljena vozila: 10 %–12 % (odvisno od starosti vozila in emisijskih standardov)
- Komercialna vozila:
- Tovornjaki in avtobusi: 5 %–10 %
- Avtodeli:
- Motorji in mehanske komponente: 3 %–5 %
- Pnevmatike in zavorni sistemi: 3 %–5 %
- Elektronika vozila (npr. osvetlitev, avdio sistemi): 3 %–5 %
2.3 Posebne uvozne dajatve za industrijsko blago
- Trgovinski preferenciali EU: Za industrijsko blago, uvoženo iz drugih držav EU, veljajo ničelne tarife, kar spodbuja trgovino znotraj enotnega trga EU.
- Sporazumi o prosti trgovini: Danska ima koristi od sporazumov o prosti trgovini, ki jih je EU sklenila z državami, kot so Kanada (CETA), Japonska in Južna Koreja. Industrijsko blago, uvoženo iz teh držav, je lahko upravičeno do znižanih ali ničelnih tarif.
3. Potrošniška elektronika in aparati
Danska uvaža znaten del svoje potrošniške elektronike in gospodinjskih aparatov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Carine za to blago so relativno nizke, da bi spodbudile dostop do sodobne tehnologije in potrošniškega blaga.
3.1 Potrošniška elektronika
- Pametni telefoni: 0–5 %
- Prenosniki in tablice: 0 %–5 %
- Televizorji: 3 %–5 %
- Zvočna oprema (npr. zvočniki, ozvočevalni sistemi): 3 %–5 %
- Fotoaparati in fotografska oprema: 3 %–5 %
3.2 Gospodinjski aparati
- Hladilniki: 3 %–5 %
- Pralni stroji: 3 %–5 %
- Mikrovalovne pečice: 3 %–5 %
- Klimatske naprave: 3 %–5 %
- Pomivalni stroji: 3 %–5 %
3.3 Posebne uvozne dajatve za elektroniko in aparate
- Sporazumi EU o prosti trgovini: Potrošniška elektronika in gospodinjski aparati, uvoženi iz držav, s katerimi ima EU sporazume o prosti trgovini, kot sta Japonska in Južna Koreja, so deležni znižanih ali ničelnih tarif.
- Države zunaj EU: Za potrošniško elektroniko in aparate iz držav zunaj EU, kot sta Kitajska in Združene države Amerike, velja davek CET, ki se običajno giblje od 3 % do 5 %.
4. Tekstil, oblačila in obutev
Danska zaradi omejene domače proizvodnje uvaža znaten delež tekstila, oblačil in obutve. Cilj carin v tem sektorju je uravnotežiti potrebo po uvozu z zaščito lokalnih proizvajalcev.
4.1 Oblačila in oblačila
- Standardna oblačila (npr. majice s kratkimi rokavi, kavbojke, obleke): 12 %–15 %
- Luksuzne in dizajnerske znamke: 15 %–20 %
- Športna oblačila in atletska oprema: 10 %–15 %
4.2 Obutev
- Standardna obutev: 10 %–15 %
- Luksuzna obutev: 15 %–20 %
- Športna obutev in športni copati: 10 %–15 %
4.3 Surovi tekstil in tkanine
- Bombaž: 0%-5%
- Volna: 0%-5%
- Sintetična vlakna: 5 %–10 %
4.4 Posebne uvozne dajatve za tekstil
- Preferenciali GSP: V okviru splošne sheme preferencialov EU (GSP) lahko tekstil in oblačila, uvoženi iz držav v razvoju, koristijo znižane tarife ali dostop brez dajatev.
- Preferenciali v sporazumih o prosti trgovini: Tekstil in oblačila, uvoženi iz držav, s katerimi ima EU sklenjene sporazume o prosti trgovini, kot sta Vietnam in Kanada, so lahko v skladu s sporazumom upravičeni do nižjih ali ničelnih tarif.
5. Farmacevtski izdelki in medicinska oprema
Danska uvaža različne farmacevtske izdelke in medicinsko opremo za podporo svojemu naprednemu zdravstvenemu sistemu. Carine za te izdelke so običajno nizke, da se zagotovi cenovno ugoden dostop do zdravstvenih izdelkov.
5.1 Farmacevtski izdelki
- Zdravila (generična in blagovna znamka): 0 %–5 %
- Cepiva: 0 %
- Prehranska dopolnila in vitamini: 5 %–10 %
5.2 Medicinska oprema
- Diagnostična oprema (npr. rentgenski aparati, aparati za magnetno resonanco): 0 %–5 %
- Kirurški instrumenti: 0%-5%
- Bolniške postelje in oprema za spremljanje: 0 %–5 %
5.3 Posebne uvozne dajatve za medicinske izdelke
- Ničelne tarife za uvoz iz EU: Farmacevtski izdelki in medicinska oprema, uvoženi iz drugih držav EU, vstopajo na Dansko brez tarif, kar omogoča enostaven dostop do bistvenih zdravstvenih dobrin.
- Preferenciali sporazumov o prosti trgovini: Za medicinske izdelke, uvožene iz držav s sporazumi o prosti trgovini EU, kot sta Japonska in Kanada, veljajo znižane ali ničelne tarife.
6. Alkohol, tobak in luksuzno blago
Danska uvaja višje tarife za alkohol, tobak in luksuzno blago, da bi uravnavala porabo in ustvarila prihodek. Za te izdelke poleg carin veljajo tudi trošarine.
6.1 Alkoholne pijače
- Pivo: 15 %–20 %
- Vino: 15 %–20 %
- Žgane pijače (viski, vodka, rum): 20 %–30 %
- Brezalkoholne pijače: 10 %–15 %
6.2 Tobačni izdelki
- Cigarete: 30 %–40 %
- Cigare: 25 %–35 %
- Drugi tobačni izdelki (npr. tobak za pipo): 25 %–35 %
6.3 Luksuzno blago
- Ure in nakit: 20 %–30 %
- Dizajnerske torbice in dodatki: 20 %–30 %
- Vrhunska elektronika: 10 %–15 %
6.4 Posebne uvozne dajatve za luksuzno blago
- Uvoz iz držav zunaj EU: Luksuzno blago, uvoženo iz držav zunaj EU, se sooča z višjimi tarifami, ki se običajno gibljejo od 20 % do 30 %, odvisno od izdelka. Za to blago lahko veljajo tudi dodatni davki ali trošarine.
- Trošarine: Alkohol, tobak in luksuzno blago so na Danskem predmet trošarin, ki se uporabljajo poleg carinskih tarif.
Dejstva o državi Danska
- Uradno ime: Kraljevina Danska
- Glavno mesto: København
- Tri največja mesta:
- København
- Aarhus
- Odense
- Dohodek na prebivalca: približno 67.000 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 5,9 milijona (ocena za leto 2023)
- Uradni jezik: danščina
- Valuta: danska krona (DKK)
- Lega: Severna Evropa, na jugu meji na Nemčijo in jo obdajata Severno in Baltsko morje.
Geografija Danske
Danska je majhna, ravninska država v severni Evropi. Sestavljata jo polotok Jutlandija in arhipelag z več kot 400 otoki, od katerih jih je približno 70 naseljenih. Država je znana po zmernem podnebju, rodovitnih kmetijskih zemljiščih in obsežni obali.
- Polotoki in otoki: Dansko sestavljajo predvsem Jutlandski polotok in več večjih otokov, vključno z Zelandijo (Sjælland), Funenom (Fyn) in Lollandom. Te reliefne oblike oblikujejo gospodarstvo države, zlasti kmetijstvo in pomorsko industrijo.
- Reke in jezera: Danska nima večjih rek, vendar številne manjše reke in jezera podpirajo kmetijske dejavnosti in prispevajo k slikoviti pokrajini.
- Obala: Danska obala se razteza na približno 7400 kilometrov in omogoča dostop do Severnega in Baltskega morja. Ta obalna lega je spodbudila močno pomorsko tradicijo Danske in podpira njeno cvetočo ribiško industrijo.
- Podnebje: Danska ima zmerno morsko podnebje z milimi poletji in hladnimi zimami. Država ima skozi vse leto pogoste padavine, ki prispevajo k rodovitni zemlji in kmetijski produktivnosti.
Gospodarstvo Danske in glavne industrije
Dansko gospodarstvo je zelo razvito in raznoliko, z močnimi industrijami v kmetijstvu, proizvodnji, obnovljivih virih energije in storitvah. Kot ena najbolj uspešnih držav na svetu ima Danska visok življenjski standard in se uvršča med vodilne države glede gospodarske konkurenčnosti, trajnosti in socialne blaginje.
1. Kmetijstvo
- Danska ima zelo učinkovit kmetijski sektor, ki igra ključno vlogo v gospodarstvu države. Država je glavna proizvajalka svinjine, mlečnih izdelkov in žitnih izdelkov, pri čemer izvozi znaten del svoje kmetijske proizvodnje.
- Ključni izvozni proizvodi: Svinjina, mlečni izdelki in žito (zlasti ječmen in pšenica) sodijo med najpomembnejše danske kmetijske izvozne proizvode, s ključnimi trgi v EU, na Bližnjem vzhodu in v Aziji.
2. Proizvodnja
- Danska ima dobro razvit proizvodni sektor, ki se osredotoča na visokovrednejše izdelke, kot so farmacevtski izdelki, stroji, elektronika in predelava hrane. V državi imajo sedež svetovno priznana podjetja, kot sta Novo Nordisk (farmacevtski izdelki) in Danfoss (industrijske rešitve).
- Ključni sektorji: Farmacevtski izdelki, stroji, elektronika in predelava hrane so vodilni sektorji v danski proizvodnji. Izdelki države se izvažajo na trge po vsem svetu, pri čemer je EU glavna destinacija.
3. Obnovljiva energija
- Danska je vodilna v svetu na področju obnovljivih virov energije, zlasti vetrne energije. Zavezanost države k zmanjšanju emisij ogljika in prehodu na trajnostne vire energije je privedla do znatnih naložb v vetrno energijo in druge tehnologije obnovljivih virov energije.
- Vetrna energija: Danska je ena največjih svetovnih izvoznic vetrnih turbin in je znana po pionirskih projektih na področju vetrnih elektrarn na morju. Država si je zastavila ambiciozne cilje za doseganje ogljične nevtralnosti v prihodnjih desetletjih.
4. Informacijska tehnologija in storitve
- Dansko gospodarstvo ima rastoči sektor IT in storitev, s poudarkom na inovacijah in digitalni preobrazbi. Danska ima močno prisotnost na področju IT storitev, finančne tehnologije in zelenih tehnologij ter se pozicionira kot tehnološko središče v severni Evropi.
- Tehnološka zagonska podjetja: Danska scena tehnoloških zagonskih podjetij se širi, podpirajo jo visoko usposobljena delovna sila, močna digitalna infrastruktura in vladne pobude, ki spodbujajo inovacije.
5. Turizem
- Turizem pomembno prispeva k danskemu gospodarstvu, saj bogata kulturna dediščina, zgodovinske znamenitosti in slikovite pokrajine države privabljajo milijone obiskovalcev. København je priljubljena destinacija, znana po svoji arhitekturi, muzejih in sodobnem oblikovanju.
- Priljubljene destinacije: Poleg Københavna so med priljubljenimi turističnimi destinacijami še Aarhus, Muzej vikinških ladij v Roskildeju in tematski park Legoland v Billundu.