Bangladeš, hitro razvijajoča se južnoazijska država, ima strukturiran in dinamičen carinsko-tarifni režim, namenjen urejanju uvoza, zaščiti lokalnih industrij in ustvarjanju znatnih državnih prihodkov. Uvozno politiko države vodi Nacionalni davčni odbor (NBR), ki nadzoruje uporabo tarifnih stopenj na podlagi kategorij izdelkov in porekla blaga. Kot gospodarstvo v vzponu se Bangladeš za ohranjanje gospodarske rasti močno zanaša na uvožene surovine, investicijsko blago in potrošniške izdelke, hkrati pa uvaja zaščitne tarife za nekatere sektorje, da bi spodbudil domačo proizvodnjo.
Carinske tarife po kategorijah izdelkov v Bangladešu
1. Kmetijski proizvodi
Kmetijstvo ostaja ključni sektor za Bangladeš in zaposluje velik del prebivalstva. Vlada je vzpostavila uravnotežen tarifni režim za uvoz kmetijskih proizvodov, ki združuje nizke tarife za bistvene dobrine in višje stopnje za izdelke, ki jih je mogoče pridelati doma, da bi zaščitila lokalne kmete.
1.1 Osnovni kmetijski proizvodi
- Žita in žita: Bangladeš uvaža znaten del pšenice, koruze in riža. Carinske stopnje za ta osnovna živila se razlikujejo glede na lokalno raven proizvodnje in potrebe trga.
- Pšenica in koruza: Običajno velja uvozna dajatev od 5 % do 10 %.
- Riž: Uvozne dajatve se gibljejo od 5 % do 25 %, odvisno od vrste in sezone, v času lokalnega pomanjkanja pa se uporabljajo nižje tarife.
- Sadje in zelenjava: Sveži pridelki se pogosto uvažajo, da bi zadostili domačemu povpraševanju. Tarifna struktura spodbuja lokalno proizvodnjo določenega sadja in zelenjave.
- Jabolka in grozdje: carina od 20 % do 25 %.
- Čebula in česen: Zanje velja davek od 15 % do 20 %.
1.2 Živinoreja in mlečni izdelki
- Meso in perutnina: Bangladeš uvaža del mesa, zlasti govedino, piščanca in ovčetino. Za zaščito lokalnih kmetov vlada uvaja carine v višini od 20 % do 30 % na uvoženo meso.
- Ribe in morski sadeži: Za uvožene ribe in morske sadeže veljajo carine med 10 % in 15 %, pri čemer so stopnje za predelane morske sadeže višje za podporo domači ribiški industriji.
- Mlečni izdelki: Za mlečne izdelke, kot so mleko v prahu, sir in maslo, veljajo od 20 % do 30 % carine, za esencialno mleko v prahu pa veljajo nižje stopnje.
1.3 Posebne uvozne dajatve
Bangladeš ima sklenjene preferencialne trgovinske sporazume, kot je Južnoazijsko območje proste trgovine (SAFTA), ki omogoča uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov iz držav članic po znižanih ali ničelnih tarifah. Poleg tega status najmanj razvite države (LDC) v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) Bangladešu zagotavlja preferencialno obravnavo, vključno z nižjimi tarifami za izvoz in uvoz z določenimi državami.
2. Industrijsko blago
Industrijsko blago je ključnega pomena za rastoče gospodarstvo Bangladeša, zlasti v sektorjih, kot so gradbeništvo, proizvodnja in tekstil. Carine za industrijske izdelke se razlikujejo glede na to, ali gre za končne izdelke ali surovine, ki se uporabljajo v domači proizvodnji.
2.1 Stroji in oprema
- Industrijski stroji: Za podporo rasti lokalne industrije Bangladeš uvaja nizke tarife (od 1 % do 5 %) za stroje, ki se uporabljajo v proizvodnji, gradbeništvu in tekstilni industriji.
- Tekstilni stroji: od 1 % do 3 % dajatev za spodbujanje cvetočega tekstilnega sektorja v državi.
- Gradbeni stroji: carina od 5 % do 10 %, z nižjimi stopnjami za opremo, potrebno za razvoj infrastrukture.
- Električna oprema: Za električne stroje in opremo, kot so generatorji, transformatorji in industrijska elektronika, veljajo tarife od 5 % do 15 %.
2.2 Motorna vozila in prevoz
Bangladeš uvaža široko paleto motornih vozil, od osebnih avtomobilov do gospodarskih tovornjakov. Carine na vozila so relativno visoke, da bi zaščitile lokalno industrijo sestavljanja vozil in zmanjšale vplive na okolje zaradi visokih emisij.
- Osebna vozila: Uvozne tarife za osebna vozila se razlikujejo glede na velikost in tip motorja.
- Majhna vozila (pod 1500 cm³): Carine se gibljejo od 60 % do 120 %.
- Luksuzni avtomobili in vozila z velikimi motorji: Lahko se soočijo z dajatvami do 300 %, vključno z dodatnimi in regulativnimi dajatvami.
- Komercialna vozila: Tovornjaki in avtobusi običajno zaračunavajo carine med 25 % in 50 %, odvisno od namena in velikosti vozila.
- Deli in komponente vozil: Za avtomobilske dele, kot so motorji, pnevmatike in akumulatorji, veljajo carine od 10 % do 25 %, s preferencialnimi stopnjami za dele, ki se uporabljajo v lokalni montažni industriji.
2.3 Posebne uvozne dajatve za nekatere države
Bangladeš ima trgovinske sporazume z različnimi državami, ki znižujejo tarife za določeno industrijsko blago. Na primer, v okviru sporazuma SAFTA so lahko industrijski stroji, uvoženi iz držav članic, kot sta Indija in Nepal, deležni nižjih tarif. Poleg tega zaveze Bangladeša k STO določajo nižje tarife za industrijsko blago iz držav članic.
3. Tekstil in oblačila
Bangladeš je eden največjih svetovnih izvoznikov tekstila in oblačil. Posledično vlada ohranja relativno nizke carine na surovine in višje dajatve na uvožena končna oblačila, da bi zaščitila svojo domačo industrijo.
3.1 Surovine
- Bombaž in preja: Bangladeš uvaža velik del bombaža in sintetične preje, pri čemer se uporabljajo nizke tarife (od 1 % do 5 %), da se zagotovi konkurenčnost domače tekstilne industrije.
- Uvoz bombaža: Običajno se zaračuna 5-odstotna tarifa.
- Sintetična vlakna in preje: Pritegnejo dajatve od 1 % do 3 %.
3.2 Končana oblačila in konfekcija
- Oblačila in oblačila: Za končna oblačila, uvožena v Bangladeš, veljajo višje tarife, ki se običajno gibljejo od 25 % do 50 %, da bi zaščitili lokalni sektor proizvodnje oblačil.
- Oblačila za prosti čas in športna oblačila: Na splošno so obdavčena s 30 % do 40 %.
- Luksuzna oblačila: Za vrhunske blagovne znamke lahko veljajo višje tarife v višini 50 % ali več.
3.3 Posebne uvozne dajatve
Uvoz tekstila in oblačil iz držav članic SAFTA, kot so Indija, Pakistan in Šrilanka, lahko koristi znižane tarife ali dajatev brez kvot v okviru regionalnih trgovinskih sporazumov. Poleg tega ima Bangladeš preferencialni dostop do evropskih trgov v okviru splošne sheme preferencialov EU (GSP), kar bangladeškemu tekstilu omogoča vstop na trge EU brez tarif.
4. Potrošniško blago
Bangladeš uvaža široko paleto potrošniškega blaga, vključno z elektroniko, gospodinjskimi izdelki in živilskimi izdelki. Tarifna struktura za to blago odraža željo vlade, da bi uravnotežila dostop potrošnikov do cenovno dostopnih izdelkov s potrebo po zaščiti lokalne industrije.
4.1 Elektronika in gospodinjski aparati
- Gospodinjski aparati: Veliki gospodinjski aparati, kot so hladilniki, pralni stroji in klimatske naprave, so običajno predmet uvoznih dajatev v višini od 25 % do 40 %.
- Hladilniki: Na splošno obdavčeni s 30 %.
- Klimatske naprave: Običajno se zaračunajo od 35 % do 40 % dajatve.
- Potrošniška elektronika: Elektronika, kot so televizorji, pametni telefoni in prenosniki, se običajno sooča s carinami od 20 % do 35 %.
- Televizorji: Uvoženi s 25-odstotno carino.
- Pametni telefoni in prenosniki: Pritegnejo dajatve od 15 % do 20 %.
4.2 Pohištvo in oprema
- Pohištvo: Za uvoženo pohištvo, vključno s pohištvom za dom in pisarno, veljajo carine v višini od 30 % do 40 %.
- Oprema za dom: Predmeti, kot so preproge, zavese in izdelki za notranjo opremo, so običajno obdavčeni z 20 % do 30 %.
4.3 Posebne uvozne dajatve
Potrošniško blago iz držav SAFTA lahko koristi znižane tarife, medtem ko lahko izdelki iz držav s sporazumi o prosti trgovini ali preferencialnim dostopom v skladu s pravili STO prav tako uživajo nižje dajatve. Indija in Šrilanka imata na primer koristi od nižjih tarif za nekatere potrošniške izdelke, izvožene v Bangladeš.
5. Energija in naftni derivati
Bangladeš uvaža znaten del svojih energetskih potreb, zlasti nafto in plin. Vlada na ta uvoz uporablja tarife in davke, da bi zagotovila stabilno oskrbo in hkrati ustvarila prihodke.
5.1 Naftni derivati
- Surova nafta: Uvozne dajatve na surovo nafto so relativno nizke, običajno od 5 % do 10 %, da se ohrani cenovna dostopnost.
- Rafinirani naftni derivati: Carine na rafinirane naftne derivate, kot so bencin, dizelsko gorivo in letalsko gorivo, se običajno gibljejo od 10 % do 25 %, pri čemer so za luksuzna goriva stopnje višje.
5.2 Oprema za obnovljive vire energije
- Sončne celice in vetrne turbine: Za spodbujanje obnovljive energije Bangladeš v skladu s svojimi cilji na področju zelene energije uporablja nizke ali ničelne tarife za opremo za obnovljive vire energije, vključno s sončnimi celicami in vetrnimi turbinami.
6. Farmacevtski izdelki in medicinska oprema
Farmacevtski sektor v Bangladešu je hitro rastoča panoga, vlada pa uporablja zaščitne tarife za nekatera uvožena zdravila in medicinsko opremo, da bi spodbudila domačo proizvodnjo, hkrati pa zagotovila dostop do bistvenih zdravstvenih izdelkov.
6.1 Farmacevtski izdelki
- Zdravila: Za osnovna zdravila običajno veljajo ničelne ali nizke tarife (od 5 % do 10 %), da se zagotovi cenovna dostopnost. Za nebistvena ali luksuzna zdravila se lahko uporabljajo višje tarife.
6.2 Medicinski pripomočki
- Medicinska oprema: Medicinski pripomočki, kot so diagnostična orodja, kirurški instrumenti in bolniške postelje, se običajno soočajo s carinami med 5 % in 15 %.
7. Posebne uvozne dajatve in izjeme
Bangladeš uvaja različne posebne uvozne dajatve in oprostitve za zaščito lokalne industrije, hkrati pa spodbuja trgovino z določenimi državami.
7.1 Posebne dajatve za države, ki niso članice SAFTA
Za uvoz iz držav, ki niso članice SAFTA, kot so Kitajska, Združene države Amerike in Japonska, veljajo standardne tarifne stopnje, kot jih določa NBR. Na primer, izdelki iz Kitajske se soočajo z rednimi tarifami, čeprav lahko sodelovanje Bangladeša v kitajski pobudi Belt and Road (BRI) sčasoma privede do znižanja tarif za nekatere izdelke.
7.2 Dvostranski in večstranski sporazumi
Bangladeš ima koristi od več preferencialnih trgovinskih sporazumov, ki znižujejo tarife za blago iz določenih držav ali regij, vključno z:
- Južnoazijsko območje proste trgovine (SAFTA): Znižane tarife za blago, s katerim se trguje med državami članicami SAARC, vključno z Indijo, Pakistanom, Šrilanko in drugimi.
- Splošna shema preferencialov EU (GSP): Omogoča ničelne tarife za številno blago, izvoženo iz Bangladeša v države EU.
- Dvostranski sporazumi: Bangladeš je podpisal dvostranske trgovinske sporazume z državami, kot je Indija, ki omogočajo brezcarinsko ali znižano carinsko stopnjo za določeno blago.
Dejstva o državi
- Uradno ime: Ljudska republika Bangladeš
- Glavno mesto: Daka
- Največja mesta:
- Daka (glavno in največje mesto)
- Čitagong
- Khulna
- Dohodek na prebivalca: približno 2.554 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 171 milijonov (ocena za leto 2023)
- Uradni jezik: bengalščina (bengalščina)
- Valuta: bangladeška taka (BDT)
- Lega: Južna Azija, ki meji na Indijo na zahodu, severu in vzhodu, Mjanmar na jugovzhodu in Bengalski zaliv na jugu.
Geografija Bangladeša
Bangladeš se nahaja v severovzhodnem delu Južne Azije in pokriva površino približno 148.460 kvadratnih kilometrov. Za državo je značilno bujno zelenje, prostrani rečni sistemi in obalne ravnice, zaradi česar je ena najbolj rodovitnih regij na svetu.
- Reke: Bangladeš prepreda več kot 700 rek, največje med njimi so Ganges (Padma), Brahmaputra (Jamuna) in Meghna.
- Teren: Država je pretežno ravninska, z nizkimi poplavnimi ravnicami in deltami, ki jih tvorijo reke. V hribovju Chittagong na jugovzhodu je nekaj hribovitih območij.
- Podnebje: Bangladeš ima tropsko monsunsko podnebje z vročimi, vlažnimi poletji in močnim monsunskim deževjem.
Gospodarstvo Bangladeša
Bangladeš je v zadnjih dveh desetletjih doživel hitro gospodarsko rast, saj je prešel iz gospodarstva, ki je temeljilo na kmetijstvu, v gospodarstvo, ki ga poganjajo proizvodnja, storitve in izvoz. Gospodarska politika države se osredotoča na industrializacijo, izvoz in razvoj infrastrukture.
1. Tekstil in oblačila
Bangladeš je drugi največji izvoznik oblačil na svetu, takoj za Kitajsko. Tekstilni in oblačilni sektor prispeva približno 85 % celotnega izvoza države in zaposluje milijone delavcev, predvsem žensk. Vlada je uvedla ugodne politike za spodbujanje tega sektorja, vključno z nizkimi carinami na surovine in spodbudami za tuje naložbe.
2. Kmetijstvo
Kmetijstvo ostaja bistveni del bangladeškega gospodarstva in zaposluje skoraj 40 % delovne sile. Ključni kmetijski proizvodi vključujejo riž, juto, čaj in ribe. Vlada je sprejela ukrepe za izboljšanje kmetijske produktivnosti s subvencijami, nizkimi tarifami za vložke in programi za razvoj podeželja.
3. Nakazila in storitve
Nakazila delavcev iz tujine igrajo ključno vlogo v gospodarstvu Bangladeša in pomembno prispevajo k deviznim rezervam. Storitveni sektor, vključno z bančništvom, telekomunikacijami in informacijsko tehnologijo, prav tako hitro raste in naj bi v prihodnosti še bolj prispeval k BDP države.
4. Razvoj infrastrukture
Bangladeš veliko vlaga v razvoj infrastrukture, vključno z novimi elektrarnami, mostovi in pristanišči, da bi podprl industrijsko rast in urbanizacijo. Pričakuje se, da bodo projekti, kot sta most Padma in nove posebne ekonomske cone (SEZ), v prihodnjih letih še dodatno spodbudili gospodarsko rast.