Romunija kot članica Evropske unije (EU) deluje v okviru skupne carinske unije EU (CCU), ki vzpostavlja enoten sklop carinskih predpisov in tarif za vse države članice EU. To pomeni, da za blago, uvoženo v Romunijo, veljajo tarifne stopnje in carinski postopki EU. Vendar pa vloga Romunije kot države članice EU pomeni tudi, da sodeluje v preferencialnih trgovinskih sporazumih, ki ponujajo znižane tarife ali oprostitve za izdelke s poreklom iz določenih držav ali regij.
Romunske carine v veliki meri urejajo carinski zakonik EU, kombinirana nomenklatura (KN) in tarifni integrirani zakonik Skupnosti (TARIC), ki standardizirajo tarifne stopnje v državah članicah EU. Čeprav ima Romunija posebne uvozne tarifne stopnje za različne kategorije izdelkov, ponuja tudi preferencialno obravnavo državam, s katerimi ima EU sklenjene trgovinske sporazume, kot so celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (EPA) ter drugi sporazumi, ki znižujejo ali odpravljajo tarife za določeno blago.
Pregled romunskega tarifnega sistema
Kot del Evropske unije Romunija upošteva enotno carinsko zakonodajo EU. Carinske tarife, ki veljajo za blago, uvoženo v Romunijo, so na splošno enotne v vseh državah članicah EU. Carine se izračunajo na podlagi carinske tarife, ki jo EU določi za uvoženo blago, in ki jo določajo oznake harmoniziranega sistema (HS). Te oznake razvrščajo izdelke v različne tarifne klasifikacije, pri čemer za vsako veljajo posebne stopnje uvoznih dajatev.
Uvozne tarifne stopnje za različne kategorije izdelkov
Romunija upošteva skupno carinsko tarifo EU (SCT), ki določa splošno stopnjo carin za uvoz. Splošna stopnja največjih ugodnosti (MFN) je običajno od 4 % do 12 %, čeprav se to lahko razlikuje glede na posamezno kategorijo izdelkov in trgovinske sporazume. Spodaj so razčlenjene stopnje uvoznih tarif za več ključnih kategorij izdelkov:
Potrošniško blago
- Oblačila in oblačila:
- Uvozne dajatve za oblačila in tekstil se običajno gibljejo od 0 % do 12 %, odvisno od vrste tkanine, izdelka in države porekla.
- Oblačila iz držav v razvoju ali najmanj razvitih držav so lahko upravičena do ničelne dajatve v okviru splošnega sistema preferencialov EU (GSP).
- Elektronika in gospodinjski aparati:
- Potrošniška elektronika, kot so mobilni telefoni, računalniki, televizorji in gospodinjski aparati, se običajno sooča z tarifami od 0 % do 14 %, čeprav imajo lahko visokotehnološki izdelki, kot so računalniki in medicinski pripomočki, prednostno obravnavo.
- Za elektronske izdelke iz držav, s katerimi ima EU sklenjene sporazume o prosti trgovini, kot sta Japonska ali Južna Koreja, lahko veljajo nižje ali ničelne tarife.
- Pohištvo in dekoracija doma:
- Uvozne dajatve za pohištvo in izdelke za notranjo opremo običajno znašajo od 0 % do 5 %, odvisno od vrste materiala in kategorije izdelka.
- Za luksuzno pohištvo lahko veljajo višje stopnje, vendar običajno ostajajo znotraj 5-odstotnega razpona.
Živilski in kmetijski proizvodi
- Meso in mesni izdelki:
- Sveže in zamrznjeno meso (npr. govedina, perutnina, jagnjetina) se običajno sooča z uvoznimi dajatvami med 12 % in 20 %, odvisno od vrste mesa in države porekla.
- Halal mesni izdelki, uvoženi iz držav, kot je Turčija, lahko prejmejo preferencialne stopnje v skladu s sporazumi z državami zunaj EU.
- Žita, zrna in moka:
- Za žita, kot so pšenica, koruza in riž, veljajo uvozne dajatve, ki se običajno gibljejo med 0 % in 10 %, z izjemami za države znotraj EU ali tiste s preferencialnimi trgovinskimi sporazumi.
- Mlečni izdelki:
- Mlečni izdelki, kot so sir, mleko, maslo in jogurt, se običajno soočajo z uvoznimi dajatvami med 5 % in 20 %.
- Uvoz mlečnih izdelkov iz držav, kot sta Nova Zelandija in Avstralija, bi lahko bil deležen preferencialne obravnave v okviru trgovinskih sporazumov EU.
Kemični izdelki
- Farmacevtski izdelki in medicinski pripomočki:
- Farmacevtski izdelki in medicinski pripomočki običajno nimajo carinskih dajatev zaradi zavezanosti EU k zagotavljanju cenovno dostopnih zdravstvenih rešitev.
- Nekateri medicinski pripomočki so lahko oproščeni DDV in carin, če so uvoženi za medicinske namene.
- Kozmetika:
- Kozmetika in izdelki za osebno nego običajno zaračunajo 6-odstotno tarifo v okviru skupne carinske tarife EU.
- Nekateri izdelki, zlasti tisti, ki veljajo za „zdravilne“ ali terapevtske, so lahko upravičeni do znižanih stopenj ali izjem.
Stroji in industrijska oprema
- Industrijski stroji in orodja:
- Težka mehanizacija, industrijska oprema in oprema za proizvodnjo energije se običajno soočajo z tarifami od 0 % do 5 %, odvisno od izdelka.
- Stroji za obnovljivo energijo so lahko upravičeni do izjem ali znižanih dajatev v okviru pobud EU za zeleno energijo.
- Vozila in avtomobilski deli:
- Za avtomobile, tovornjake in druga motorna vozila veljajo 10-odstotne uvozne dajatve.
- Avtomobilski rezervni deli imajo običajno tarife med 0 % in 5 %, pri čemer EU zagotavlja preferencialni dostop do nekaterih delov iz držav GCC ali Južne Koreje.
Plastika in kemikalije
- Izdelki iz plastike in gume:
- Uvozne dajatve za plastiko se običajno gibljejo med 3 % in 7 %, odvisno od vrste plastike ali gume in njene predvidene uporabe.
- Reciklirana plastika bi lahko imela koristi od znižanih tarif v okviru politik EU o trajnostnem razvoju.
- Organske kemikalije:
- Organske kemikalije, vključno z industrijskimi kemikalijami, gnojili in pesticidi, imajo običajno tarife od 3 % do 6 %.
- Specializirane kemikalije, ki se uporabljajo v farmacevtski ali živilski industriji, imajo lahko nižje stopnje, zlasti če izvirajo iz držav, ki imajo z EU trgovinske sporazume.
Posebne uvozne dajatve za določene izdelke iz določenih držav
Romunija kot del EU ima koristi od širokega nabora preferencialnih trgovinskih sporazumov in mednarodnih pogodb, ki pomagajo zmanjšati ali odpraviti tarife za določene izdelke iz določenih držav ali regij. Namen teh sporazumov je spodbuditi trgovinske tokove in olajšati gospodarsko sodelovanje.
Sporazumi o prosti trgovini in preferencialne tarife
Sporazumi o prosti trgovini EU (FTA)
EU ima več sporazumov o prosti trgovini z državami in regionalnimi bloki, ki koristijo uvoznikom v Romuniji. Ti sporazumi znižujejo ali odpravljajo carine za široko paleto blaga.
- Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (EPA):
- Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, ki je bil uveden leta 2019, znatno znižuje tarife za industrijsko blago, kot so stroji, elektronika in avtomobili. Za te izdelke zdaj veljajo preferencialne stopnje dajatev, ki so za visokotehnološke izdelke pogosto znižane na nič.
- Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo:
- Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo, podpisan leta 2011, odpravlja carine na številne korejske izdelke, vključno z vozili, stroji in elektroniko. Posledično se blago iz Južne Koreje pogosto uvaža v Romunijo z znižanimi ali ničelnimi carinami.
- Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA):
- V skladu s sporazumom CETA veljajo za veliko blaga, vključno s kmetijskimi proizvodi in industrijskimi stroji, znižane tarife pri uvozu iz Kanade v Romunijo. Za izdelke, kot so svinjina, govedina in drugi kmetijski proizvodi, so bile tarife znižane ali odpravljene.
Splošni sistem preferencialov (GSP)
GSP je trgovinski program, namenjen spodbujanju trgovine z državami v razvoju s ponujanjem nižjih ali ničelnih tarif za izdelke iz teh držav. Med državami, ki so upravičene do programa GSP, so Indija , Bangladeš , Vietnam in druge. V okviru tega sistema:
- Kmetijski proizvodi, kot so riž, začimbe in sadje, lahko vstopijo v Romunijo z nižjimi tarifami, če so uvoženi iz držav, upravičenih do GSP.
- Tekstil in oblačila imajo prav tako koristi od GSP, zlasti iz Pakistana in Bangladeša, kar zmanjšuje carinsko breme na uvoz.
Najmanj razvite države (LDC) – Vse razen orožja (EBA)
Romunija prek EU sodeluje v pobudi Vse razen orožja (EBA), ki zagotavlja dostop brez dajatev in kvot do vseh izdelkov (razen orožja) iz najmanj razvitih držav. Te države, predvsem v Afriki, Aziji in na Karibih, imajo koristi od preferencialnega dostopa do evropskega trga, vključno z Romunijo.
Protidampinške dajatve
V skladu s predpisi EU lahko Romunija uvede protidampinške dajatve na izdelke, ki se prodajajo po nepošteno nizkih cenah, običajno tiste, ki prihajajo iz držav zunaj EU, kjer je prodajna cena nižja od proizvodnih stroškov ali tržne vrednosti.
- Jekleni izdelki: Za izdelke, kot je jeklo, zlasti iz držav, kot sta Kitajska in Rusija, pogosto veljajo protidampinške dajatve v višini od 20 % do 40 %, da bi zaščitili proizvajalce EU pred nelojalno konkurenco.
- Sončne celice: Sončne celice, predvsem iz Kitajske, so prav tako predmet protidampinških dajatev zaradi domnevnega nelojalnega nižanja cen na trgu EU.
Romunija: Dejstva o državi in splošne informacije
- Uradno ime: Romunija (România)
- Glavno mesto: Bukarešta
- Največja mesta:
- Bukarešta (glavno mesto)
- Kluž-Napoka
- Temišvar
- Dohodek na prebivalca: približno 13.000 USD
- Prebivalstvo: približno 19,3 milijona ljudi
- Uradni jezik: romunščina
- Valuta: romunski lev (RON)
- Lega: Jugovzhodna Evropa, ki meji na Črno morje in meji na Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko, Ukrajino in Moldavijo.
Geografija Romunije
Romunija je celinska država v jugovzhodni Evropi, ki jo na jugovzhodu obdaja Črno morje. Pokrajina države je raznolika, z gorskimi verigami ( Karpati ) v središču, rodovitnimi ravninami na jugu in obalo vzdolž Črnega morja.
- Površina: 238.397 kvadratnih kilometrov
- Podnebje: Zmerno celinsko podnebje s hladnimi zimami in toplimi poletji, na nekaterih območjih pa so blagi sredozemski vplivi.
- Naravne značilnosti: Romunija ima bogate gozdove, reke (zlasti Donava ) in znano delto – delto Donave, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Gospodarstvo Romunije
Romunija je od padca komunističnega režima leta 1989 doživela pomembno gospodarsko preobrazbo. Država je postala privlačna destinacija za naložbe zaradi nizkih stroškov dela, strateške lege in rastoče industrijske baze.
- BDP: približno 330 milijard USD (nominalno)
- Ključne panoge:
- Avtomobilska industrija: Romunija ima močno avtomobilsko industrijo, v kateri imajo proizvodne obrate velika podjetja, kot sta Dacia in Ford.
- Informacijska tehnologija: Romunija postaja središče za IT storitve in razvoj programske opreme z uspešnim tehnološkim sektorjem.
- Kmetijstvo: Romunija ima močan kmetijski sektor, ki prideluje velike količine žita, sadja in zelenjave.
- Proizvodnja: Romunija je pomembno središče proizvodnje strojev, elektronike in potrošniškega blaga.