Paragvaj, država brez izhoda na morje v Južni Ameriki, deluje v skladu z enotnim carinskim zakonikom, ki določa carine in uvozne tarife, ki se uporabljajo za različne kategorije izdelkov. Kot članica Južnega skupnega trga (MERCOSUR) se Paragvaj drži regionalnih trgovinskih sporazumov, ki usklajujejo tarife med državami članicami, vključno z Argentino, Brazilijo in Urugvajem. Ti sporazumi igrajo ključno vlogo pri oblikovanju strukture uvoznih davkov v Paragvaju. Vendar pa obstajajo tudi posebni predpisi in tarifne lestvice za izdelke, uvožene iz držav, ki niso članice MERCOSUR-ja, ter posebne uvozne dajatve, ki se lahko uporabljajo za določeno blago ali izdelke iz določenih držav.
Pregled tarifne strukture
Paragvajski tarifni sistem je v veliki meri odvisen od sodelovanja v Mercosurju. Poleg standardnih uvoznih dajatev se za določeno blago lahko uporabijo tudi druge dajatve, davki in pristojbine. Paragvajska carinska uprava (Dirección Nacional de Aduanas – DNA) je odgovorna za urejanje in izvrševanje carin ter zagotavlja, da vsi uvozniki upoštevajo ustaljene norme.
1. Skupna zunanja tarifa (CET) MERCOSUR
Paragvaj kot del Mercosurja uporablja skupno zunanjo tarifo (CET) za blago, uvoženo iz držav zunaj regije. Ta tarifa je običajno nižja za blago, s katerim se trguje med članicami Mercosurja.
Ključne kategorije v okviru skupne zunanje tarife Mercosurja
- Investicijsko blago: Za to blago običajno veljajo nižje tarife v okviru preferencialnih tarifnih sporazumov Mercosurja. Uvozniki lahko koristijo znižano stopnjo ali celo oprostitve za stroje in opremo, ki se uporabljajo v industrijske namene.
- Surovine: Surovine, ki se uporabljajo za proizvodne namene, so lahko v regiji deležne tudi preferencialne tarifne obravnave. Za te materiale, tako kot nekatere kovine, kemikalije in kmetijski vložki, pogosto velja znižana stopnja dajatve v okviru skupnega davčnega sporazuma.
- Potrošniško blago: Potrošniško blago, uvoženo iz držav zunaj regije Mercosur, je predmet višjih tarif. Na primer elektronika, gospodinjski aparati, tekstil in obutev.
2. Sistem tarifne klasifikacije (harmonizirani sistem)
Paragvaj, tako kot mnoge druge države, uporablja harmonizirani sistem (HS) za razvrščanje blaga v carinsko tarifo. Sistem HS vsakemu izdelku dodeli edinstveno kodo, ki določa veljavno tarifo. Izdelki so razvrščeni v široke kategorije, s posebnimi podkategorijami, ki podrobneje opisujejo razvrstitve.
Ključne kategorije HS v paragvajskem uvoznem tarifnem sistemu
- Oddelek 1: Živalski in rastlinski proizvodi (HS 01-24)
- Carinske stopnje za izdelke, kot so meso, mlečni izdelki ter določeno sadje in zelenjava, se običajno gibljejo od 0 % do 20 %, odvisno od vrste izdelka.
- Oddelek 2: Rastlinski proizvodi (HS 07–08)
- Uvozne dajatve za izdelke, kot so zelenjava, sadje in oreščki, se običajno gibljejo od 5 % do 15 %. Te tarife so lahko višje, če izdelek konkurira lokalnim pridelkom.
- Oddelek 3: Živalski proizvodi (HS 01–06)
- Carine za izdelke, kot so žive živali, meso in živalski proizvodi, kot je volna, se običajno gibljejo med 10 % in 20 %.
- Oddelek 4: Pripravljena živila (HS 16–21)
- Za predelano hrano, kot so konzervirana živila, pekovski izdelki in pijače, se carine običajno gibljejo med 10 % in 30 %.
- Oddelek 5: Mineralni proizvodi (HS 25–27)
- To vključuje izdelke, kot so surova nafta, premog in minerali. Carina se lahko giblje od 0 % do 15 %, odvisno od materiala.
- Oddelek 6: Kemikalije in sorodne industrije (HS 28–38)
- Za izdelke, kot so farmacevtski izdelki, gnojila in industrijske kemikalije, lahko veljajo carine v višini od 5 % do 20 %.
- Oddelek 7: Plastika in guma (HS 39–40)
- Carine za plastiko in gumene izdelke se običajno gibljejo med 5 % in 25 %.
- Oddelek 8: Tekstil in oblačila (HS 61–63)
- Tekstilni izdelki se pogosto soočajo z višjimi uvoznimi dajatvami, ki se gibljejo od 10 % do 35 %, odvisno od artikla. Oblačila in oblačila, uvožena iz držav zunaj Mercosurja, imajo lahko carinsko stopnjo do 35 %.
- Oddelek 9: Obutev in pokrivala (HS 64–67)
- Za obutev običajno velja carinska stopnja od 10 % do 30 %, pri čemer je stopnja višja za luksuzne ali blagovne znamke.
- Oddelek 10: Vozila in zrakoplovi (HS 87–89)
- Motorna vozila in deli imajo pogosto tarife od 10 % do 35 %. Avtomobili, uvoženi iz držav zunaj Mercosurja, se lahko soočajo z višjimi dajatvami.
- Oddelek 11: Optični in medicinski instrumenti (HS 90–92)
- Za medicinske in optične naprave običajno veljajo nižje tarife v višini od 5 % do 10 %.
3. Posebne uvozne dajatve iz nekaterih držav
Medtem ko sporazumi Mercosurja usklajujejo tarife znotraj regije, Paragvaj uporablja posebne dajatve za uvoz iz držav, ki niso članice Mercosurja, zlasti tistih, s katerimi nima preferencialnih trgovinskih sporazumov.
- ZDA, Evropska unija in druge razvite države:
- Izdelki, uvoženi iz držav, kot so Združene države Amerike in Evropska unija, se pogosto soočajo z višjimi uvoznimi dajatvami zaradi pomanjkanja posebnih trgovinskih sporazumov. Na primer, elektronika in luksuzno blago iz teh regij lahko imajo carine do 35 %.
- Kitajska in druge azijske države:
- Izdelki iz Kitajske se lahko soočajo z mešanimi tarifami, ki se gibljejo od 10 % do 25 %, zlasti v sektorjih, kot sta elektronika in stroji. Vendar pa so rastoči trgovinski odnosi Paragvaja s Kitajsko privedli do nekaterih preferencialnih obravnav za izbrane izdelke.
- Latinskoameriške države, ki niso članice MERCOSUR-ja:
- Države, kot so Mehika, Bolivija in Čile, lahko izkoristijo nižje tarife, odvisno od posebnih sporazumov z Mercosurjem. Vendar pa se dajatve še vedno uporabljajo po različnih stopnjah glede na kategorije izdelkov.
Posebni premisleki za ključne kategorije izdelkov
1. Kmetijski proizvodi
Paragvaj je kmetijska velesila, uvoz kmetijskih proizvodov pa je ključnega pomena za zadovoljevanje domačega povpraševanja po proizvodih, ki se ne pridelujejo lokalno. Carine na kmetijske proizvode so odvisne od tega, ali se proizvod šteje za bistveni ali luksuzni artikel.
- Žita in žita (HS 10–12):
- Carine na uvoženo žito in žita so običajno nizke in se gibljejo od 0 % do 10 %. Vendar ima Paragvaj stroge predpise za zaščito lokalnih proizvajalcev, zlasti za pšenico, koruzo in riž.
- Mlečni izdelki in meso (HS 04–05):
- Za mlečne izdelke in uvoz mesa veljajo carine, ki se gibljejo od 10 % do 20 %, čeprav Paragvaj večino mesa pridela lokalno.
- Sadje in zelenjava (HS 07-08):
- Carine za sadje in zelenjavo so odvisne od regije porekla. Uvoz iz držav Mercosurja ima preferencialne stopnje, medtem ko lahko blago iz držav, ki niso članice Mercosurja, ima carine do 15 %.
2. Elektronika in aparati
Zaradi velikega povpraševanja po potrošniški elektroniki so carine na to blago bistven dejavnik za uvoznike.
- Potrošniška elektronika (HS 85):
- Za izdelke, kot so televizorji, pametni telefoni in računalniki, veljajo uvozne dajatve v višini od 10 % do 30 %. Vendar pa lahko elektronika, uvožena iz držav Mercosur, koristi nižje stopnje.
- Gospodinjski aparati (HS 84–85):
- Veliki gospodinjski aparati, kot so hladilniki, pralni stroji in klimatske naprave, se običajno soočajo z uvoznimi dajatvami med 15 % in 30 %.
3. Tekstil in oblačila
Paragvaj uvaža znatno količino tekstilnih izdelkov, zlasti oblačil, kar prinaša višje tarife.
- Oblačila in konfekcijska oprema (HS 61–63):
- Carinska stopnja za oblačila je običajno od 25 % do 35 %, odvisno od vrste izdelka in države porekla.
Dodatni davki in stroški
Poleg standardne uvozne tarife lahko za uvoz v Paragvaju velja še več drugih davkov in pristojbin:
- Davek na dodano vrednost (DDV):
- Za večino blaga, uvoženega v Paragvaj, se obračuna 10-odstotni DDV. To se plača poleg uvozne dajatve.
- Pristojbina za carinsko obdelavo:
- Za kritje stroškov obdelave uvoza se lahko zaračuna carinska taksa.
- Trošarine:
- Določeno luksuzno blago in posebne kategorije izdelkov (npr. alkoholne pijače, tobak) se lahko soočajo tudi s trošarinami, kar lahko poveča skupne stroške uvoza takega blaga.
Dejstva o državi in pregled Paragvaja
- Uradno ime: Republika Paragvaj
- Glavno mesto: Asunción
- Največja mesta:
- Asunción
- Ciudad del Este
- Encarnación
- Dohodek na prebivalca: približno 5.800 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 7,5 milijona
- Uradna jezika: španščina in guaraní
- Valuta: paragvajski gvarani (PYG)
- Lega: Paragvaj se nahaja v osrčju Južne Amerike, na jugu in jugozahodu meji na Argentino, na vzhodu in severovzhodu na Brazilijo ter na severozahodu na Bolivijo.
Geografija
Paragvaj je celinska država z raznolikimi geografskimi značilnostmi. Država je razdeljena na dve glavni regiji: vzhodno regijo, za katero so značilni gozdovi, reke in rodovitne ravnice, in zahodno regijo, znano tudi kot Chaco, ki je vroča in polsušna ravnica z manjšo gostoto prebivalstva.
- Reka Paraná tvori del meje z Argentino in državi zagotavlja pomemben dostop do mednarodnih trgovskih poti.
- Regija Chaco je večinoma neraziskana in ostaja redko poseljena, vendar je ključnega pomena za kmetijsko proizvodnjo.
Gospodarstvo
Paragvaj ima mešano gospodarstvo z močnim poudarkom na kmetijstvu, proizvodnji in storitvah. Je eden največjih izvoznikov soje, govedine in električne energije (zlasti iz jezu Itaipú, ki si ga deli z Brazilijo). Država je doživela stabilno gospodarsko rast, ki jo spodbujajo ti sektorji.
- Ključni sektorji:
- Kmetijstvo: soja, koruza, pšenica in živinoreja.
- Proizvodnja: tekstilna, živilskopredelovalna in kemična.
- Energija: Paragvaj je pomemben izvoznik električne energije, zlasti zaradi jezu hidroelektrarne Itaipú.
Glavne industrije
- Kmetijstvo: Hrbtenica paragvajskega gospodarstva. Pridelava soje, sledita ji koruza in pšenica, je ključni dejavnik izvoza.
- Energija: Paragvajski izvoz energije, zlasti iz jezov Itaipú in Yacyretá, zagotavlja stalen vir dohodka.
- Tekstil: Proizvodnja tekstila, zlasti za izvoz, je rastoča panoga.