Norveška, članica Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) in schengenskega območja, je visoko razvita država, znana po visokem življenjskem standardu in robustnem gospodarstvu. Država ima dobro strukturiran carinski sistem za urejanje uvoza, zaščito lokalne industrije in ustvarjanje državnih prihodkov. Čeprav Norveška zaradi sodelovanja v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) v večini primerov upošteva skupno zunanjo tarifo (CET) Evropske unije (EU), obstajajo posebne carine in izjeme, ki veljajo za blago, uvoženo v državo.
Carinske tarife za izdelke, uvožene na Norveško
Norveški tarifni sistem je v veliki meri skladen z zunanjo tarifno politiko EU, čeprav ima država kot članica EFTA lahko nekaj odstopanj. Carinske stopnje urejajo predvsem kode harmoniziranega sistema (HS), ki blago razvrščajo glede na njegovo naravo. Carine se običajno uporabljajo ad valorem (kot odstotek vrednosti) ali kot posebne dajatve (na podlagi količine ali teže).
1. Kmetijski proizvodi
Kmetijski proizvodi so pomemben del norveške uvozne tarifne strukture, saj ima država omejeno obdelovalno zemljo in je odvisna od tujih držav pri dobavi osnovnih živil. Vlada uporablja tarife za zaščito domačega kmetijstva, ki je pogosto osredotočeno na živinorejo, mlečne izdelke in posebne pridelke, primerne za hladno norveško podnebje. Nekateri kmetijski proizvodi se soočajo tudi z visokimi tarifami, da bi omejili uvoz in podprli lokalno proizvodnjo hrane.
Ključne tarifne kategorije za kmetijske proizvode
- Mlečni izdelki (koda HS 04)
- Carinska stopnja: 0–30 %
- Norveška uporablja znatne tarife za mlečne izdelke, vključno s sirom, mlekom in maslom. Stopnja se razlikuje glede na izdelek, pri čemer so visoke tarife za izdelke, kot je sir (do 30 %), namenjene zaščiti lokalnih mlečnih kmetov. Nekateri predelani mlečni izdelki so lahko obdavčeni po nižjih stopnjah.
- Meso in mesni izdelki (oznaka HS 02)
- Carinska stopnja: 0–40 %
- Uvoz mesa, zlasti govedine in svinjine, je predmet carin v višini od 0 % do 40 %, odvisno od vrste in reza mesa. Te visoke carine so namenjene zaščiti norveške proizvodnje mesa, ki je osredotočena predvsem na ovce, prašiče in govedo.
- Žita in zrna (oznaka HS 10)
- Carinska stopnja: 5–20 %
- Norveška uvaža znatne količine žit, kot so pšenica, ječmen in oves. Carine za te proizvode, ki so bistveni za proizvodnjo hrane in živalske krme, se gibljejo od 5 % do 20 %.
- Zelenjava in sadje (oznaka HS 07)
- Carinska stopnja: 5–10 %
- Carine za zelenjavo in sadje so relativno zmerne, običajno se gibljejo od 5 % do 10 %. Norveška uvaža znatne količine sadja, kot so jabolka, banane in agrumi, pa tudi zelenjavo, kot sta paradižnik in krompir.
- Sladkor (oznaka HS 17)
- Carinska stopnja: 10–20 %
- Uvoz sladkorja je predmet carin v višini približno 10–20 %. Norveška ima visoko porabo sladkorja na prebivalca, zlasti za slaščice in pijače, zaradi česar je ta kategorija pomembna za carine države.
Posebne uvozne dajatve za kmetijske proizvode
- Uvoz iz držav EU in EGP
- Kot članica EGP ima Norveška proste ali znižane tarife za številne kmetijske proizvode iz držav članic EU, če ti proizvodi izpolnjujejo regulativne standarde EU. Na primer, mlečni in mesni izdelki iz EU imajo koristi od nižjih tarif, določeno sadje in zelenjava pa sta v celoti oproščena dajatev.
- Uvoz iz držav v razvoju
- Norveška uporablja preferencialne tarife za kmetijske proizvode, uvožene iz najmanj razvitih držav (LDC) in držav v razvoju v okviru shem, kot je splošni sistem preferencialov (GSP). Namen teh preferencialnih stopenj je spodbuditi izvoz iz teh držav, zlasti sadja, zelenjave in tropskih proizvodov.
2. Industrijsko blago in industrijski izdelki
Norveška ima dobro razvito industrijsko bazo, vendar je še vedno odvisna od uvoza industrijskega blaga, kot so stroji, elektronika, kemikalije in avtomobilski izdelki. Carinske stopnje za industrijske izdelke so običajno zmerne, da bi spodbudile inovacije in konkurenco na domačem trgu. Vendar pa imajo lahko izdelki, ki se ne proizvajajo lokalno ali veljajo za ključne za gospodarstvo države, kot so stroji za proizvodnjo energije, znižane ali ničelne carinske stopnje.
Ključne tarifne kategorije za industrijske izdelke
- Stroji in oprema (oznaka HS 84)
- Carinska stopnja: 0–10 %
- Uvoz strojev na Norveško je običajno predmet nizkih carinskih stopenj. To vključuje gradbene stroje, kmetijske stroje in industrijsko opremo. Stopnje so običajno od 0 do 10 %, pri čemer so bistveni stroji za določene panoge pogosto oproščeni carin, da bi spodbudili inovacije in razvoj.
- Avtomobili in deli (koda HS 87)
- Carinska stopnja: 10–25 %
- Avtomobili, tovornjaki in druga motorna vozila so obdavčeni po stopnjah od 10 % do 25 %, odvisno od velikosti motorja vozila, emisij in od tega, ali je v celoti sestavljeno ali po delih. Norveška v okviru svoje okoljske politike uvaja tudi višje davke za vozila z visokimi emisijami ogljika.
- Električna in elektronska oprema (oznaka HS 85)
- Carinska stopnja: 0–10 %
- Za električne izdelke, kot so računalniki, telekomunikacijska oprema in gospodinjski aparati, veljajo na splošno nižje tarife. Stopnja se običajno giblje med 0 % in 10 %, odvisno od narave izdelka in povpraševanja na trgu.
- Kemikalije in farmacevtski izdelki (oznaka HS 29, 30)
- Carinska stopnja: 0–15 %
- Kemikalije in farmacevtski izdelki, vključno z medicinskimi pripomočki in zdravili, so predmet zmernih carin, običajno v razponu od 0 do 15 %. Norveška ima močan farmacevtski sektor, vendar uvaža velike količine medicinskih in kemičnih izdelkov, zlasti za zdravstveni sektor.
Posebne uvozne dajatve za industrijske izdelke
- Uvoz iz držav Efte
- Kot članica EFTA ima Norveška preferencialne tarife z državami, kot so Švica, Islandija in Lihtenštajn. Ti izdelki se lahko uvozijo na Norveško brez dajatev ali po znatno znižanih stopnjah, zlasti v kategorijah, kot so stroji in oprema.
- Uvoz iz Kitajske in drugih azijskih držav
- Kitajska je glavni vir industrijskega blaga za Norveško, vključno s tekstilom, elektroniko in stroji. Izdelki iz Kitajske in drugih azijskih držav se običajno soočajo s standardnimi tarifami, razen če so upravičeni do preferencialne obravnave v okviru trgovinskih sporazumov, kot je AfCFTA (Afriško celinsko območje proste trgovine), ali prek dvostranskih sporazumov.
- Uvoz iz Združenih držav Amerike in Japonske
- ZDA in Japonska izvažata tudi različne industrijske izdelke na Norveško. Za te izdelke lahko veljajo zmerne tarife, vendar so zaradi njihovega tehnološkega ali industrijskega pomena pogosto upravičeni do izjem ali znižanih stopenj.
3. Potrošniško blago
Potrošniško blago, kot so elektronika, oblačila in pohištvo, je bistven uvoz za visok življenjski standard Norveške. Ker je Norveška uspešna država s pomembnim srednjim razredom, je povpraševanje po potrošniškem blagu tuje proizvodnje veliko. Vendar pa vlada za nekatere od teh izdelkov uvaja carine, da bi podprla lokalno industrijo in spodbudila trajnost.
Ključne tarifne kategorije za potrošniško blago
- Elektronika in električna oprema (oznaka HS 85)
- Carinska stopnja: 0–10 %
- Za elektroniko, kot so pametni telefoni, televizorji in računalniki, običajno veljajo nizke tarife od 0 do 10 %, z nekaterimi izjemami za izdelke, kot so medicinski pripomočki in telekomunikacijska oprema.
- Oblačila in obutev (koda HS 61–62)
- Carinska stopnja: 10–20 %
- Uvožena oblačila in obutev se soočajo s carinami v višini od 10 % do 20 %. To je namenjeno zaščiti lokalne tekstilne in oblačilne industrije, čeprav Norveška še vedno uvaža precejšnjo količino modnih izdelkov iz držav, kot so Kitajska, Indija in Bangladeš.
- Pohištvo in gospodinjski izdelki (oznaka HS 94)
- Carinska stopnja: 5–10 %
- Pohištvo in gospodinjski izdelki se običajno soočajo z zmernimi carinami, med 5 % in 10 %. Te stopnje veljajo za uvožene izdelke, kot so pohištvo, gospodinjski aparati in kuhinjska posoda.
Posebne uvozne dajatve za potrošniško blago
- Uvoz iz držav EU in EGP
- Kot del EGP ima Norveška brezcarinski uvoz večine potrošniškega blaga iz držav članic EU. Vendar pa ta izjema morda ne velja za določeno luksuzno blago ali izdelke, za katere veljajo norveški okoljski davki.
- Uvoz iz Združenih držav Amerike
- ZDA izvažajo na Norveško veliko potrošniškega blaga, zlasti elektroniko in visokokakovostne blagovne znamke. Ti izdelki so lahko upravičeni do znižanih tarif v skladu s trgovinskimi sporazumi.
4. Surovine in energenti
Glede na to, da je Norveška vodilna proizvajalka nafte in zemeljskega plina, energenti, kot sta nafta in plin, niso predmet carin. Vendar pa za druge surovine, ki se uporabljajo v panogah, kot so rudarstvo, gozdarstvo in proizvodnja energije, veljajo zmerne carine za uravnavanje uvoza blaga, ki konkurira domači proizvodnji ali pridobivanju.
Ključne tarifne kategorije za surovine in energente
- Surova nafta in naftni derivati (oznaka HS 27)
- Carinska stopnja: 0%
- Norveška kot ena največjih izvoznic nafte na svetu ne uvaja uvoznih tarif za surovo nafto. Vendar pa so lahko nekateri rafinirani naftni derivati, kot so bencin, dizelsko gorivo in reaktivno gorivo, predmet davkov ali tarif, če so uvoženi v velikih količinah.
- Zemeljski plin (oznaka HS 2711)
- Carinska stopnja: 0%
- Norveška izvaža zemeljski plin precejšen in ga običajno ne uvaža, zato se tarife običajno ne uporabljajo.
- Les in gozdni proizvodi (oznaka HS 44)
- Carinska stopnja: 5–10 %
- Norveška je pomembna proizvajalka lesa, vendar še vedno uvaža nekatere vrste lesa in gozdnih proizvodov za gradbeno in papirno industrijo. Carinska stopnja je običajno okoli 5–10 %, odvisno od vrste lesa.
Posebne uvozne dajatve za surovine in energente
- Uvoz iz držav EU in EFTA
- Tako kot pri drugih kategorijah izdelkov imajo surovine iz držav EU in EFTA koristi od znižanih ali ničelnih tarif zaradi trgovinskih sporazumov Norveške s temi regijami.
Dejstva o državi
- Uradno ime države: Kraljevina Norveška
- Glavno mesto: Oslo
- Tri največja mesta:
- Oslo
- Bergen
- Stavanger
- Dohodek na prebivalca: približno 78.000 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 5,5 milijona
- Uradni jezik: norveščina
- Valuta: norveška krona (NOK)
- Lega: Nahaja se v severni Evropi, na zahodni strani Skandinavskega polotoka, meji na Švedsko na vzhodu, Finsko na severovzhodu in Rusijo na skrajnem severovzhodu, z obalami na Severnem in Barentsovem morju.
Geografija, gospodarstvo in glavne panoge
Geografija
Norveška je znana po osupljivih naravnih pokrajinah, vključno s fjordi, gorami in arktično tundro na skrajnem severu. Država ima dolgo obalo in razgiban teren, zaradi česar je še posebej primerna za dejavnosti, kot so ribolov, turizem in proizvodnja hidroelektrarn.
Gospodarstvo
Norveška je bogata država z visokim življenjskim standardom, ki ga podpirajo obilni naravni viri, zlasti nafta in plin. Država uspešno upravlja svoje naftno bogastvo prek vladnega pokojninskega sklada Global, ki je eden največjih državnih premoženjskih skladov na svetu. Poleg nafte norveško gospodarstvo podpirajo tudi ribištvo, ladjedelništvo, turizem in industrija obnovljivih virov energije.
Glavne industrije
- Nafta in plin: Naftni in plinski sektor je hrbtenica norveškega gospodarstva in prispeva znaten delež BDP in izvoznih prihodkov.
- Pomorstvo in ladijski promet: Norveška ima močno pomorsko industrijo, vključno z ladjedelništvom in logistiko, ki igra ključno vlogo v svetovni trgovini.
- Obnovljiva energija: Norveška je vodilna na področju obnovljive energije, zlasti hidroenergije, in se vse bolj osredotoča na trajnostne energetske rešitve.
- Ribištvo in morski sadeži: Norveška je ena največjih izvoznic morskih sadežev, zlasti lososa, ribiški sektor pa je ključnega pomena za gospodarstvo države.