Nepal, država brez izhoda na morje v Južni Aziji, je strateško locirana med dvema gospodarskima velikanoma: Kitajsko na severu in Indijo na jugu. Nepalski carinski sistem igra pomembno vlogo pri urejanju trgovine, nadzoru dotoka tujega blaga in zaščiti domače industrije. Država je sicer v veliki meri odvisna od uvoza blaga, kot so naftni derivati, stroji, vozila in elektronika, vendar ima tudi rastoči domači proizvodni sektor.
Nepalske carine urejajo različni nacionalni in mednarodni sporazumi. Mednje spadajo dvostranski trgovinski sporazumi s sosednjimi državami, kot sta Indija in Kitajska, ter sodelovanje Nepala v Svetovni trgovinski organizaciji (STO), ki vpliva na tarifno strukturo. Poleg tega je država del južnoazijskega območja proste trgovine (SAFTA) v okviru Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje (SAARC), kar omogoča preferencialne tarife znotraj regije.
Carinske tarife za izdelke, uvožene v Nepal
Nepal ima dobro strukturiran sistem carinskih tarif, ki izdelke razvršča v različne sektorje, pri čemer so specifične stopnje določene na podlagi kod harmoniziranega sistema (HS). Država običajno uporablja dajatve ad valorem, kar pomeni, da se tarife izračunajo kot odstotek carinske vrednosti izdelka, čeprav za nekatere izdelke veljajo posebne dajatve glede na težo ali količino. Za izdelke iz določenih držav se lahko uporabljajo tudi posebne dajatve na podlagi trgovinskih sporazumov ali politik domače zaščite.
1. Kmetijski proizvodi
Kmetijstvo je ključni sektor nepalskega gospodarstva, ki zaposluje velik del prebivalstva, zlasti na podeželju. Posledično vlada uvaja carine na uvoz kmetijskih proizvodov, da bi zaščitila lokalne kmete in zagotovila prehransko varnost. Vendar pa je zaradi omejenih zmogljivosti kmetijske proizvodnje v Nepalu na nekaterih območjih uvoz potreben za zadovoljevanje povpraševanja po različnih živilih.
Ključne tarifne kategorije za kmetijske proizvode
- Žita (oznake HS 1001–1008)
- Riž (nepredelan): 5 %
- Pšenica: 10 %
- Koruza: 15 %
- Ječmen: 10 %
- Sadje in zelenjava (oznake HS 0801–0810)
- Sveža jabolka: 15 %
- Sveže pomaranče: 20 %
- Paradižnik: 10 %
- Krompir: 5 %
- Meso in živalski proizvodi (oznake HS 0201–0210)
- Govedina: 15 %
- Perutnina: 10 %
- Svinjina: 15 %
- Mlečni izdelki: 10 %
- Oljnice in užitna olja (oznake HS 1201–1214)
- Sončnična semena: 15 %
- Soja: 10 %
- Palmovo olje: 5 %
Posebne uvozne dajatve za kmetijske proizvode
- Uvoz iz Indije
- Indija je največja trgovinska partnerica Nepala, zaradi odprte meje in dvostranskih trgovinskih sporazumov pa imajo kmetijski proizvodi, uvoženi iz Indije, bistveno nižje tarife, pogosto po preferencialnih stopnjah ali celo brez dajatev.
- Na primer, žita, kot sta pšenica in riž iz Indije, običajno vstopajo v Nepal z malo ali nič dajatev, kot je določeno v trgovinski pogodbi med državama.
- Uvoz iz Kitajske
- Nepal ima tudi ugodne trgovinske sporazume s Kitajsko, zlasti za kmetijske proizvode, kot so sadje, zelenjava in meso. Vendar pa imajo lahko izdelki iz Kitajske še vedno višje tarife kot izdelki iz Indije, pogosto v razponu od 10 % do 20 %, odvisno od kategorije izdelka.
- Uvoz iz drugih držav
- Izdelki iz držav zunaj Indije in Kitajske se običajno soočajo z višjimi tarifami. Na primer, sveže sadje, kot so jabolka iz Združenih držav Amerike ali Evrope, je običajno predmet tarif v višini od 15 % do 20 %.
2. Industrijsko blago in industrijski izdelki
Nepal uvaža široko paleto industrijskih izdelkov, vključno s stroji, vozili, kemikalijami in električno opremo. To blago je potrebno za podporo razvoja infrastrukture države, predelovalne industrije in rastočih potrošniških trgov.
Ključne tarifne kategorije za industrijske izdelke
- Stroji in električna oprema (oznaki HS 84, 85)
- Generatorji: 10 %
- Električni transformatorji: 5 %
- Računalniki: 10 %
- Telekomunikacijska oprema: 15 %
- Vozila (kode HS 8701–8716)
- Osebni avtomobili: 20 %
- Komercialna vozila: 10 %
- Motorno kolo: 25 %
- Deli in dodatna oprema za vozila: 15 %
- Kemični izdelki (oznake HS 2801–2926)
- Gnojila: 10 %
- Farmacevtski izdelki: 5 %
- Plastika: 10 %
- Barve in premazi: 15 %
- Tekstil in oblačila (kode HS 6101–6117, 6201–6217)
- Oblačila in konfekcijska oprema: 15 %
- Obutev: 20%
Posebne uvozne dajatve za industrijske izdelke
- Uvoz iz Indije
- Zaradi trgovinske pogodbe med Nepalom in Indijo je veliko indijskega industrijskega blaga, vključno s tekstilom, oblačili in električnimi aparati, deležno preferencialne tarifne obravnave in vstopa v Nepal z znižanimi ali ničelnimi tarifami.
- Na primer, oblačila in tekstil iz Indije lahko vstopijo v Nepal z znižano tarifo v višini 5–10 %, medtem ko se uvoz iz držav, ki niso Indija, lahko sooči z visokimi tarifami v višini 15–20 %.
- Uvoz iz Kitajske
- Kitajska je pomemben dobavitelj industrijskih izdelkov, vključno s stroji, elektroniko in kemikalijami. Uvozne dajatve za izdelke iz Kitajske se razlikujejo, vendar so na splošno višje v primerjavi z uvozom iz Indije. Za elektroniko, vključno s pametnimi telefoni in računalniki, se lahko zaračunajo dajatve v višini od 10 % do 25 %, odvisno od izdelka.
- Uvoz iz drugih držav
- Za proizvedeno blago iz držav zunaj Indije in Kitajske se običajno uporablja standardna carinska stopnja. Na primer, stroji in vozila evropske izdelave pogosto zaračunavajo dajatve v višini 10–20 %, odvisno od narave izdelka.
3. Potrošniško blago
Nepalsko povpraševanje po potrošniškem blagu se je v zadnjih letih znatno povečalo zaradi urbanizacije in rastočega srednjega razreda. To blago vključuje elektroniko, oblačila, gospodinjske izdelke in izdelke za osebno nego.
Ključne tarifne kategorije za potrošniško blago
- Elektronika in električne naprave (oznaki HS 84, 85)
- Pametni telefoni: 20 %
- Prenosniki in tablice: 15 %
- Hladilniki in pralni stroji: 25 %
- Oblačila in konfekcijska oprema (kode HS 6101–6117, 6201–6217)
- Oblačila: 15 %
- Čevlji: 25%
- Gospodinjski izdelki in pohištvo (kode HS 9401–9403)
- Pohištvo: 20 %
- Kuhinjski pribor: 10 %
Posebne uvozne dajatve za potrošniško blago
- Uvoz iz Indije
- Tako kot industrijsko blago tudi potrošniški izdelki, uvoženi iz Indije, uživajo preferencialno tarifno obravnavo v skladu s trgovinsko pogodbo med Nepalom in Indijo. Izdelki, kot so oblačila, obutev in elektronika, se pogosto soočajo z nižjimi tarifami v primerjavi z izdelki iz drugih držav. Na primer, za oblačila in obutev iz Indije lahko velja znižana dajatev v višini 10–15 % v primerjavi z višjimi tarifami za blago iz držav zunaj regije.
- Uvoz iz Kitajske
- Potrošniško blago iz Kitajske, kot so pametni telefoni, gospodinjski aparati in oblačila, predstavlja pomemben del nepalskega uvoza. Čeprav za to blago veljajo uvozne dajatve, so te na splošno nižje v primerjavi z uvozom iz drugih držav. Na primer, pametni telefoni iz Kitajske so lahko obdavčeni s 15–20 %, medtem ko se za oblačila iz Kitajske lahko obračunajo dajatve v višini 20–25 %.
- Uvoz iz drugih držav
- Izdelki iz držav zunaj Indije in Kitajske se pogosto soočajo z višjimi tarifami. Na primer, oblačila iz evropskih držav ali Združenih držav Amerike lahko prejmejo tarife od 15 % do 30 %, odvisno od vrste izdelka.
4. Surovine in energenti
Nepal ima omejene domače energetske vire in je močno odvisen od uvoza surovin, kot so naftni derivati in elektrika. Država uvaža tudi veliko gradbenih materialov za podporo svojim infrastrukturnim projektom.
Ključne tarifne kategorije za surovine in energente
- Naftni derivati (oznake HS 2709–2713)
- Surova nafta: 0 % (brez dajatev)
- Rafinirani naftni derivati: 10 %
- UNP: 5 %
- Zemeljski plin (oznake HS 2711–2712)
- Zemeljski plin: 0 % (brez dajatev)
- Gradbeni materiali (oznake HS 6801–6815)
- Cement: 5 %
- Jeklo: 10 %
- Steklo: 10 %
Posebne uvozne dajatve za energetske proizvode
- Uvoz iz Indije
- Nepal velik del svojih naftnih derivatov, vključno z rafinirano nafto in utekočinjenim naftnim plinom (LPG), uvaža iz Indije. Za te izdelke običajno veljajo nižje ali pa sploh ne veljajo nobene tarife v skladu s trgovinsko pogodbo med Nepalom in Indijo.
- Uvoz iz Kitajske
- Nepal uvaža tudi nekatere surovine, kot so gradbeni materiali in nekateri naftni derivati, iz Kitajske. Zanje veljajo zmerne tarife, običajno okoli 5–10 %.
- Uvoz iz drugih držav
- Za naftne derivate, uvožene iz držav zunaj Indije in Kitajske, običajno veljajo standardne tarife, ki se gibljejo od 5 % do 10 %.
Dejstva o državi
- Uradno ime: Zvezna demokratična republika Nepal
- Glavno mesto: Katmandu
- Tri največja mesta:
- Katmandu (glavno mesto)
- Pokhara
- Lalitpur
- Dohodek na prebivalca: približno 1.200 USD (na podlagi nedavnih ocen)
- Prebivalstvo: približno 30 milijonov
- Uradni jezik: nepalščina
- Valuta: nepalska rupija (NPR)
- Lega: Nahaja se v Južni Aziji, na severu meji na Kitajsko, na jugu, vzhodu in zahodu pa na Indijo.
Geografija, gospodarstvo in glavne panoge
Geografija
Nepal je celinska država v Himalaji z raznoliko topografijo, ki vključuje visoke vrhove Himalaje na severu in nizko ležeče ravnice Terai na jugu. V državi se nahaja osem od desetih najvišjih gora na svetu, vključno z Mount Everestom, najvišjim vrhom na Zemlji. Zaradi geografske raznolikosti Nepala je podnebje različno, saj severna območja doživljajo hladno alpsko podnebje, južna območja pa tropsko monsunsko podnebje.
Gospodarstvo
Nepalsko gospodarstvo je večinoma agrarno, kmetijstvo pomembno prispeva k BDP in zaposluje večino prebivalstva. Vendar pa je država zabeležila tudi rast v sektorjih, kot so turizem, proizvodnja in storitve. Nepal je ena najmanj razvitih držav na svetu z nizkim dohodkom na prebivalca, vendar je dosegel napredek pri zmanjševanju revščine in razvoju infrastrukture.
Nepal ima odprto gospodarstvo, ki je močno odvisno od uvoza, zlasti pri industrijskih izdelkih, energiji in surovinah. Trgovina s sosednjimi državami, zlasti z Indijo in Kitajsko, igra ključno vlogo pri dinamiki uvoza in izvoza države.
Glavne industrije
- Kmetijstvo: Riž, koruza, pšenica, zelenjava in sadje so glavni kmetijski proizvodi. Sektor se sooča z izzivi zaradi goratega terena, vendar je ključnega pomena za gospodarstvo države.
- Turizem: Nepalska turistična industrija cveti, obiskovalce pa privlačijo naravne lepote, možnosti za pohodništvo in kulturna dediščina.
- Proizvodnja: Nepal ima rastoči proizvodni sektor, zlasti v tekstilni, oblačilni in obrtniški industriji, vendar je še vedno močno odvisen od uvoza strojev in industrijskega blaga.