Namibija, ki se nahaja v jugozahodnem delu Afrike, je država z zelo odprtim in liberaliziranim gospodarstvom, za katero je značilna odvisnost od rudarstva, kmetijstva in storitev. Carinski in tarifni sistem države igra pomembno vlogo pri urejanju uvoznih dejavnosti, ki so ključne za gospodarsko strukturo države. Glede na strateško lego Namibije ob Atlantskem oceanu je njeno gospodarstvo močno integrirano v regionalne in svetovne trgovinske mreže, zlasti v okviru Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC) in Južnoafriške carinske unije (SACU).
Namibijski tarifni sistem, ki sledi mednarodnim standardom, kot je harmonizirani sistem (HS) za razvrščanje blaga, je zasnovan za urejanje uvoza in zaščito domače industrije, hkrati pa olajšuje trgovino. Kot članica SACU ima Namibija trgovinske prednosti z drugimi članicami SACU, kot so Južna Afrika, Bocvana in Esvatini, ter preferencialne stopnje z drugimi regionalnimi partnericami. Poleg tega se je Namibija zavezala k večstranskim trgovinskim sporazumom prek Svetovne trgovinske organizacije (STO) in uživa preferencialno obravnavo v trgovini z Evropsko unijo (EU) prek Sporazuma o gospodarskem partnerstvu (EPA).
Carinske tarife za izdelke, uvožene v Namibijo
Namibijski sistem uvoznih tarif ureja Južnoafriška carinska unija (SACU), ki vzpostavlja skupni tarifni režim za države članice. Tarifna struktura v Namibiji je sestavljena iz dajatev ad valorem (ki temeljijo na vrednosti blaga) in specifičnih dajatev (ki temeljijo na količini ali teži blaga). Blago, uvoženo iz drugih držav članic SACU (Južna Afrika, Bocvana, Esvatini in Lesoto), je v skladu s sporazumom SACU deležno dajatev brez ali preferencialne obravnave.
Poleg tega namibijski carinski organi uporabljajo sistem kod HS, ki uvoženo blago razvršča v različne sektorje, da določijo veljavne tarifne stopnje. Tarife so razvrščene glede na vrsto izdelka, z različnimi stopnjami za kmetijske proizvode, industrijske izdelke, stroje, kemikalije in potrošniško blago.
1. Kmetijski proizvodi
Kmetijstvo igra ključno vlogo v namibijskem gospodarstvu, zlasti pri proizvodnji živine, žit in vrtnarskih proizvodov. Zato za uvožene kmetijske proizvode veljajo različne stopnje tarifne zaščite. Te tarife so namenjene spodbujanju lokalne kmetijske proizvodnje in ohranjanju prehranske varnosti.
Ključne tarifne kategorije za kmetijske proizvode
- Žita (oznake HS 1001–1008)
- Pšenica: 10 %
- Riž: 15 %
- Koruza: 5 %
- Ječmen: 5 %
- Sadje in zelenjava (oznake HS 0801–0810)
- Jabolka in hruške: 15 %
- Agrumi (npr. pomaranče, limone): 10 %
- Krompir: 10 %
- Paradižnik: 15 %
- Živina in živalski proizvodi (kode HS 0201–0210)
- Govedina: 15 %
- Perutnina (piščanec, puran): 10 %
- Svinjina: 15 %
- Mlečni izdelki: 10 %
- Oljnice in užitna olja (oznake HS 1201–1214)
- Sončnična semena: 10 %
- Soja: 15 %
- Jedilna olja (npr. sončnično, palmovo olje): 10 %
Posebne uvozne dajatve za kmetijske proizvode
- Uvoz iz Evropske unije (EU)
- Namibija ima z Evropsko unijo koristi od preferencialnih tarif, ki omogočajo znižane ali ničelne tarife za nekatere kmetijske proizvode. V skladu s sporazumom o gospodarskem partnerstvu (EPA) med EU in SACU lahko kmetijski proizvodi, kot so sadje, zelenjava in vina iz EU, vstopijo v Namibijo po znižanih stopnjah ali brez dajatev.
- Na primer, za jabolka, hruške in grozdje, uvoženo iz EU, lahko veljajo znatno nižje tarife v primerjavi s proizvodi iz držav zunaj EU.
- Uvoz iz držav SADC
- Namibija kot del SACU uporablja preferencialne tarife za kmetijske proizvode iz drugih članic SADC, kot sta Južna Afrika in Bocvana. Ti proizvodi se pogosto soočajo z nižjimi tarifami (ali pa sploh brez tarif) v primerjavi z blagom, uvoženim iz držav, ki niso članice SADC. Na primer, koruza in živinorejski proizvodi, uvoženi iz Južne Afrike ali Bocvane, lahko vstopijo v Namibijo z znižano tarifno stopnjo 5–10 %.
- Uvoz iz drugih držav
- Za kmetijske proizvode iz držav zunaj SACU in EU lahko veljajo višje tarife. Na primer, za riž in pšenico iz držav, kot sta Indija ali Združene države Amerike, veljajo standardne tarifne stopnje v višini 15 % oziroma 10 %.
2. Industrijsko blago in industrijski izdelki
Industrijsko blago, vključno s stroji, vozili, kemikalijami in elektroniko, predstavlja znaten del namibijskega uvoza. To blago je bistvenega pomena za industrializacijo in razvoj infrastrukture države.
Ključne tarifne kategorije za industrijske izdelke
- Stroji in električna oprema (oznaki HS 84, 85)
- Električni transformatorji: 10 %
- Generatorji: 5 %
- Računalniki in oprema za obdelavo podatkov: 5 %
- Mobilni telefoni: 15 %
- Vozila (kode HS 8701–8716)
- Osebni avtomobili: 18 %
- Tovornjaki in gospodarska vozila: 10 %
- Deli in dodatna oprema za motorna vozila: 15 %
- Kemični izdelki (oznake HS 2801–2926)
- Gnojila: 5 %
- Farmacevtski izdelki: 10 %
- Plastika in polimeri: 10 %
- Gradbeni materiali (oznake HS 6801–6815)
- Cement: 5 %
- Steklo in stekleni izdelki: 10 %
- Železo in jeklo: 5 %
Posebne uvozne dajatve za industrijske izdelke
- Uvoz iz Evropske unije (EU)
- Za veliko proizvedenega blaga iz EU, kot so elektronika, stroji in vozila, veljajo preferencialne tarife v skladu s Sporazumom o gospodarskem partnerstvu (EPA). To pogosto pomeni, da imajo lahko blago, kot so računalniki, električne naprave in avtomobili, uvoženi iz držav EU, znižane ali ničelne dajatve.
- Na primer, vozila iz EU imajo lahko nižje tarifne stopnje v primerjavi z uvozom iz drugih regij.
- Uvoz iz držav SACU
- Blago, uvoženo iz držav članic SACU, kot je Južna Afrika, je upravičeno do preferencialne obravnave in je običajno oproščeno uvoznih dajatev. Na primer, vozila in stroji, uvoženi iz Južne Afrike, običajno nimajo nobenih ali pa so carine nižje kot izdelki iz držav, ki niso članice SACU.
- Uvoz iz Kitajske in drugih tretjih držav
- Za izdelke, uvožene iz Kitajske ali drugih držav, ki niso članice SACU, običajno veljajo standardne uvozne dajatve, ki se lahko gibljejo od 5 % do 15 %, odvisno od kategorije. Za elektroniko in vozila lahko na primer veljajo dajatve do 15–18 %.
3. Potrošniško blago
Potrošniško blago, vključno z elektroniko, oblačili in gospodinjskimi predmeti, predstavlja pomemben del uvozne strukture Namibije. Povpraševanje po tem blagu je posledica urbanizacije in rastočega srednjega razreda.
Ključne tarifne kategorije za potrošniško blago
- Elektronika in gospodinjski aparati (kodi HS 84, 85)
- Pametni telefoni: 15 %
- Prenosniki in računalniki: 5 %
- Hladilniki in pralni stroji: 20 %
- Oblačila in tekstil (kode HS 6101–6117, 6201–6217)
- Oblačila: 25 %
- Čevlji: 20%
- Pohištvo in gospodinjski predmeti (kode HS 9401–9403)
- Pohištvo: 20 %
- Kuhinjski pribor: 10 %
Posebne uvozne dajatve za potrošniško blago
- Uvoz iz Evropske unije (EU)
- V skladu s sporazumom o gospodarskem partnerstvu (EPA) je veliko potrošniškega blaga iz EU upravičeno do preferencialne tarifne obravnave. To vključuje izdelke, kot so elektronika, gospodinjski aparati in oblačila, ki se lahko v Namibijo uvozijo po znižanih ali ničelnih tarifnih stopnjah.
- Na primer, elektronika, kot so pametni telefoni in prenosniki, uvoženi iz EU, se lahko sooči z nižjimi tarifami v primerjavi z izdelki iz držav zunaj EU.
- Uvoz iz držav SACU
- Izdelki iz držav članic SACU, kot je Južna Afrika, uživajo preferencialno tarifno obravnavo pri uvozu v Namibijo. Na primer, oblačila, obutev in elektronika iz Južne Afrike lahko vstopijo v Namibijo brez tarif ali po znižani stopnji v primerjavi z uvozom iz držav zunaj regije SACU.
- Uvoz iz Kitajske in drugih tretjih držav
- Za potrošniško blago, uvoženo iz Kitajske in drugih držav zunaj SACU, veljajo splošne tarifne stopnje, ki so pogosto višje. Na primer, za oblačila in obutev iz Kitajske lahko veljajo tarife do 25 %, medtem ko se za elektroniko lahko uporabijo dajatve v višini 15 % ali več.
4. Surovine in energenti
Energetski proizvodi, vključno s surovo nafto, rafiniranimi naftnimi derivati in elektriko, so ključnega pomena za namibijsko gospodarstvo, ki je za zadovoljevanje svojih energetskih potreb odvisno od uvoza. Pomemben je tudi sektor surovin, saj ima država bogate mineralne vire, zlasti uran in diamante.
Ključne tarifne kategorije za surovine in energente
- Surova nafta in naftni derivati (oznake HS 2709–2713)
- Surova nafta: 0 % (brez dajatev)
- Rafinirani naftni derivati: 10 %
- Zemeljski plin (oznake HS 2711–2712)
- Zemeljski plin: 0 % (brez dajatev)
- Rudarska oprema in surovine (kode HS 7201–7408)
- Železova ruda: 5%
- Bakrena ruda: 5%
- Uranova ruda: 0 %
Posebne uvozne dajatve za energetske proizvode
- Uvoz iz držav SACU
- Namibija uvaža rafinirano nafto in energetske proizvode iz drugih držav SACU, kot je Južna Afrika, pogosto po nižjih tarifah. Surova nafta pa je običajno oproščena dajatev, ne glede na državo izvora.
- Uvoz iz drugih držav
- Za uvoz nafte in plina iz držav, ki niso članice SACU, veljajo standardne uvozne dajatve, medtem ko je surova nafta zaradi potreb Namibije po energetski varnosti na splošno oproščena dajatev.
Dejstva o državi
- Uradno ime: Republika Namibija
- Glavno mesto: Windhoek
- Tri največja mesta:
- Windhoek (glavno mesto)
- Swakopmund
- Walvisov zaliv
- Dohodek na prebivalca: približno 5.000 USD
- Prebivalstvo: približno 2,7 milijona
- Uradni jezik: angleščina
- Valuta: namibijski dolar (NAD)
- Lega: Južna Afrika, meji na Angolo na severu, Zambijo na severovzhodu, Zimbabve na vzhodu, Južno Afriko na jugu in Atlantski ocean na zahodu
Geografija, gospodarstvo in glavne panoge
Geografija
Namibija je prostrana država v južni Afriki, za katero je značilno pretežno sušno podnebje in dramatična pokrajina, vključno s puščavami, gorami in obalnimi ravnicami. Puščava Namib, ena najstarejših puščav na svetu, prevladuje nad večjim delom zahodnega dela države, medtem ko se puščava Kalahari razteza čez vzhodne regije. V državi teče tudi več rek, kot sta Zambezi in reka Orange, ki zagotavljata vodne vire za kmetijstvo in industrijo.
Obalna lega Namibije ob Atlantskem oceanu ji omogoča dostop do pomorskih trgovskih poti, kar je ključni vidik njene mednarodne trgovinske strategije.
Gospodarstvo
Namibija ima majhno, a zelo odprto gospodarstvo, ki je močno odvisno od rudarstva, kmetijstva in storitev. Rudarski sektor je še posebej pomemben, saj je Namibija ena vodilnih svetovnih proizvajalk urana, diamantov in bakra. Kmetijstvo, čeprav predstavlja manjši delež BDP, je prav tako ključni sektor, zlasti za samooskrbno kmetijstvo in živinorejo.
Pomembna panoga je tudi turizem, ki ga spodbujajo edinstvene naravne krajine, divje živali in kulturna dediščina države. Gospodarsko rast Namibije je spodbudila kombinacija izvoza virov, tujih naložb in liberalne trgovinske politike.
Glavne industrije
- Rudarstvo: Država je glavna izvoznica mineralov, vključno z uranom, diamanti, bakrom in zlatom. Rudarski sektor je ključni dejavnik gospodarstva, privablja tuje naložbe in pomembno prispeva k prihodkom od izvoza.
- Kmetijstvo: Živinoreja in pridelava poljščin sta ključnega pomena za podeželsko gospodarstvo Namibije. Država je znana po izvozu govedine, pa tudi po izdelkih, kot so grozdje, koruza in pšenica.
- Turizem: Namibijska turistična industrija cveti zaradi slikovitih pokrajin (kot so sipine puščave Namib) in divjih živali, vključno z ogroženimi vrstami, kot je črni nosorog.