Maroko, strateško lociran na stičišču Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda, služi kot ključno trgovsko središče za obe celini. V zadnjih letih je Maroko znatno okrepil svoj položaj svetovnega trgovinskega partnerja, predvsem zaradi bližine večjih evropskih trgov, raznolikega gospodarstva in sodelovanja v različnih trgovinskih sporazumih in pobudah. Trgovinska politika države, vključno z uvoznimi tarifami, je skrbno zasnovana za spodbujanje lokalnih industrij, hkrati pa spodbuja tuje naložbe, zlasti v ključnih sektorjih, kot so kmetijstvo, proizvodnja in energetika.
Maroško uvozno tarifno strukturo ureja kombinacija domačih predpisov in mednarodnih sporazumov, kot sta sporazum o pridružitvi Evropski uniji in sporazum o arabskem Magrebu. Maroški carinski sistem uporablja tarife za široko paleto blaga in izdelke razvršča v različne sektorje. Država uporablja oznake harmoniziranega sistema (HS) za razvrščanje izdelkov in določanje ustreznih uvoznih dajatev, ki se pogosto prilagajajo za spodbujanje določenih sektorjev ali zaščito domače industrije.
Splošni pregled maroške uvozne tarifne strukture
Maroko je član Svetovne trgovinske organizacije (STO), njegove uvozne tarife pa so v skladu s kodo harmoniziranega sistema (HS), mednarodnim standardom za razvrščanje blaga. Uvozne dajatve v Maroku se razlikujejo glede na vrsto izdelka, njegovo poreklo in trgovinske sporazume Maroka z določenimi državami. Čeprav za veliko uvoza veljajo standardne tarife, ima država tudi preferencialne trgovinske režime, ki omogočajo znižane ali ničelne tarife za določene države ali regije.
Maroško carino upravlja Generalni direktorat za uvoz in uvoz (DGID), ki zagotavlja, da se uvozne tarife izvajajo v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. Država za večino uvoza uporablja tudi 20-odstotni davek na dodano vrednost (DDV), ki pa je ločen od carin.
Glavne kategorije uvoznih tarif so:
- Standardne tarife: Te veljajo za večino blaga, uvoženega v Maroko.
- Preferencialne tarife: Te se uporabljajo za blago, uvoženo iz držav, s katerimi ima Maroko sporazume o prosti trgovini ali druge dvostranske trgovinske sporazume.
- Trošarine: Te veljajo za določeno luksuzno blago, alkohol, tobak in gorivo.
- Pristojbine za carinsko obdelavo: Poleg dajatev in DDV se za nekatere izdelke lahko zaračunajo tudi pristojbine za obdelavo ali drugi dodatni stroški.
1. Kmetijski proizvodi in živila
Kmetijstvo je ključni sektor maroškega gospodarstva, vendar je zaradi omejenih obdelovalnih površin in odvisnosti od podnebnih razmer treba veliko kmetijskih proizvodov uvažati. Maroko je vzpostavil politike za uravnoteženje zaščite domačih kmetov in zagotavljanje dostopa do različnih živil z mednarodnih trgov.
1.1. Žita in žita
- Stopnje uvoznih dajatev:
- Pšenica: Običajno zanjo velja 30-odstotna uvozna dajatev.
- Ječmen in rž: Zanje velja na splošno nižja tarifa, približno 20 %.
- Riž: približno 25 %, saj riža v Maroku ne gojijo v veliki meri.
- Posebni pogoji:
- Uvoz žita iz držav, ki so podpisale trgovinske sporazume, kot sta Evropska unija (EU) ali arabski svet, lahko koristi znižane ali ničelne dajatve, odvisno od posebnih dogovorov.
1.2 Mesni in perutninski izdelki
Maroko uvaža znatne količine mesa, da bi zadovoljil domače povpraševanje, zlasti govedino, piščanca in jagnjetino.
- Stopnje uvoznih dajatev:
- Govedina: Običajno velja 30-odstotna carina.
- Jagnjetina: Uvozne dajatve za jagnjetino in ovčetino znašajo tudi okoli 30 %.
- Perutnina (piščanec): Običajno velja 25-odstotna dajatev.
- Posebni pogoji:
- Nekateri trgovinski sporazumi (na primer z EU ali Brazilijo) lahko privedejo do preferencialnih carinskih stopenj ali kvot, ki znižujejo tarife za določene vrste mesa.
- Maroko lahko odobri znižanje tarif za uvoz perutnine prek regionalnih sporazumov z Arabsko magrebsko unijo.
1.3. Mlečni izdelki
Maroška proizvodnja mleka zadovoljuje znaten del domačega povpraševanja, vendar je še vedno potreben dodaten uvoz mleka.
- Stopnje uvoznih dajatev:
- Mleko: Običajno veljajo carine v višini približno 15 %.
- Sir: Uvozna dajatev lahko znaša tudi do 30 %, odvisno od vrste.
- Maslo: Običajno velja 25-odstotna carina.
- Posebni pogoji:
- Maroko je podpisnik več trgovinskih sporazumov (npr. pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Marokom ), ki lahko zagotovijo znižane tarife za mlečne izdelke, uvožene iz EU.
1.4. Sadje in zelenjava
Čeprav ima Maroko močan kmetijski sektor, se določeno sadje in zelenjava močno uvaža, da bi se zadovoljilo domače povpraševanje potrošnikov skozi vse leto.
- Stopnje uvoznih dajatev:
- Agrumi (npr. pomaranče, limone): Običajno se zanje uporabljajo carine v višini približno 10 %.
- Tropsko sadje (npr. banane, ananas): Lahko se zaračunajo carine od 25 % do 30 %.
- Zelenjava: Na splošno obdavčena s stopnjo okoli 15 %.
- Posebni pogoji:
- Uvoz iz drugih držav sredozemskega bazena (kot sta Španija in Italija) lahko zaradi evro-sredozemskega partnerstva koristi preferencialne stopnje.
2. Industrijsko blago in industrijska oprema
Maroko kot rastoče gospodarstvo uvaža znatne količine industrijskih strojev in opreme za svoje ključne sektorje, vključno z rudarstvom, tekstilom in gradbeništvom.
2.1 Stroji in oprema
- Stopnje uvoznih dajatev:
- Težka mehanizacija in oprema: Na splošno veljajo dajatve v višini od 10 % do 20 %, odvisno od vrste.
- Električna oprema: Električni stroji, kot so transformatorji in generatorji, so običajno obdavčeni s približno 15 %.
- Posebni pogoji:
- Stroji iz držav, s katerimi ima Maroko dvostranske sporazume (npr. z Združenimi državami Amerike v okviru sporazuma o prosti trgovini med Marokom in ZDA ), lahko uživajo znižane ali ničelne stopnje dajatev.
2.2 Vozila in avtomobilski deli
Maroko je vzhajajoče središče za avtomobilsko proizvodnjo, uvoz vozil in delov pa ostaja ključnega pomena za lokalni trg.
- Stopnje uvoznih dajatev:
- Osebna vozila: Na splošno veljajo 17-odstotne uvozne dajatve.
- Komercialna vozila (npr. tovornjaki, avtobusi): Običajno veljajo 20-odstotne uvozne dajatve.
- Avtomobilski deli: Običajno so obdavčeni z okoli 10 % do 15 %.
- Posebni pogoji:
- V skladu s sporazumom o prosti trgovini med EU in Marokom lahko vozila, uvožena iz EU, koristijo znižane ali odpravljene tarife.
- Vozila iz držav z dvostranskimi sporazumi, kot je Turčija, imajo prav tako koristi od preferencialnih stopenj.
2.3 Elektronika in električna oprema
Uvoz elektronike je pomemben za Maroko, ki se zanaša na uvoz tehnologije tako za potrošniško kot industrijsko uporabo.
- Stopnje uvoznih dajatev:
- Potrošniška elektronika: Vključno s pametnimi telefoni, televizorji in računalniki se običajno sooča z 20-odstotno dajatvijo.
- Industrijska elektronika: Oprema za industrijsko in proizvodno uporabo se običajno sooča z dajatvami od 10 % do 15 %.
- Posebni pogoji:
- Južna Koreja in Japonska imata z Marokom dvostranske sporazume, ki lahko privedejo do znižanja tarif za elektroniko, uvoženo iz teh držav.
3. Potrošniško blago in luksuzni izdelki
Sektor luksuznega blaga v Maroku je rastoči trg, zlasti v večjih mestih, kot sta Casablanca in Marakeš, uvoz visokokakovostnega potrošniškega blaga pa je ključni poudarek.
3.1. Oblačila in tekstil
Uvoženi tekstil in oblačila pomembno prispevajo k maroškemu maloprodajnemu trgu.
- Stopnje uvoznih dajatev:
- Oblačila in oblačila: Običajno zanje veljajo dajatve v višini približno 30 %, čeprav se za nekatere tekstilne izdelke lahko uporabijo nižje dajatve, in sicer od 15 % do 20 %.
- Tekstilni materiali: Surove tkanine imajo običajno nižje dajatve, ki se gibljejo od 10 % do 15 %.
- Posebni pogoji:
- V skladu s sporazumom med Marokom in Evropsko unijo lahko tekstil iz držav članic EU uživa nižje tarife ali pa je popolnoma oproščen dajatev.
3.2 Kozmetika in izdelki za osebno nego
Kozmetika in izdelki za osebno nego so rastoči segment uvoza, ki ga spodbuja naraščajoče domače povpraševanje po visokokakovostnih lepotnih izdelkih.
- Stopnje uvoznih dajatev:
- Kozmetika: Zanjo se običajno uporablja 30-odstotna dajatev.
- Parfumi: Lahko se soočijo s carinami do 40 %.
- Posebni pogoji:
- Maroko ima z EU sklenjen sporazum o prosti trgovini, ki lahko zmanjša ali odpravi carine na kozmetiko, uvoženo iz držav EU.
4. Posebne uvozne dajatve za nekatere države
Maroko je kot del svoje gospodarske strategije sklenil številne preferencialne trgovinske sporazume z več državami in regionalnimi skupinami. Ti sporazumi znižujejo ali odpravljajo carine na določen uvoz.
4.1 Evropska unija (EU)
- Pridružitveni sporazum med EU in Marokom: Ta sporazum omogoča znižanje ali ničelne uvozne dajatve za blago s poreklom iz EU, vključno s številnimi kmetijskimi proizvodi, stroji in tekstilom.
4.2 Združene države Amerike
- Sporazum o prosti trgovini med Marokom in ZDA: Sporazum o prosti trgovini med Marokom in ZDA zmanjšuje ali odpravlja tarife za različne izdelke, uvožene iz ZDA, vključno s stroji, elektroniko in kmetijskimi proizvodi, kot sta perutnina in meso.
4.3. Turčija
- Sporazum o prosti trgovini med Turčijo in Marokom: Ta sporazum znižuje tarife za različne industrijske in kmetijske izdelke, vključno s tekstilom in vozili.
Ključna dejstva o Maroku
- Uradno ime: Kraljevina Maroko
- Glavno mesto: Rabat
- Največja mesta: Casablanca, Marakeš, Fes
- Dohodek na prebivalca: približno 3.500 USD (2023)
- Prebivalstvo: približno 37 milijonov (2023)
- Uradni jezik: arabščina (z maroško arabščino, darija, ki je široko razširjena), berberščina (tamazight)
- Valuta: Maroški dirham (MAD)
- Lega: Nahaja se v Severni Afriki, na zahodu in severu meji na Atlantski ocean in Sredozemsko morje, na vzhodu na Alžirijo in na jugu na Zahodno Saharo.
Geografija, gospodarstvo in glavne panoge Maroka
Geografija
Maroko se nahaja v severozahodnem kotu Afrike in meji na Atlantski ocean in Sredozemsko morje. Geografsko lego države zaznamujejo obalne ravnice, gorovje Atlas in puščava Sahara. Maroko ima raznoliko podnebje, s sredozemskimi in oceanskimi vplivi vzdolž obale ter bolj sušnimi razmerami v notranjosti in na jugu.
Gospodarstvo
Maroko ima raznoliko in rastoče gospodarstvo, med ključnimi sektorji pa so rudarstvo, kmetijstvo, proizvodnja in storitve. Močan rudarski sektor države vključuje znaten izvoz fosfatov, ki so bistveni za proizvodnjo gnojil. Poleg tega Maroko beleži stalno rast v panogah, kot so tekstil, avtomobilska industrija in turizem.
Glavne industrije
- Rudarstvo: Maroko je največji svetovni izvoznik fosfatov, proizvaja pa tudi znatne količine bakra, svinca in cinka.
- Kmetijstvo: Kmetijski sektor vključuje žita, agrume, zelenjavo in živino, z vse večjim poudarkom na ekološkem kmetijstvu.
- Turizem: Maroko vsako leto privabi milijone turistov zaradi svojih zgodovinskih znamenitosti, plaž in kulturnih doživetij.
- Proizvodnja: Avtomobilski in tekstilni sektor ključno prispevata k industrijski bazi Maroka, v državi pa deluje več mednarodnih proizvajalcev avtomobilov.