Črna gora, majhna država na jadranski obali jugovzhodne Evrope, je znana po slikoviti pokrajini, bogati zgodovini in strateški legi na stičišču zahodne in vzhodne Evrope. Od osamosvojitve leta 2006 je Črna gora razvila relativno odprto in liberalizirano gospodarstvo, ki se močno zanaša na mednarodno trgovino. Tarifni sistem države je ključni del njenega gospodarskega okvira, saj omogoča uvoz, ki podpira rastoče sektorje, kot so turizem, energetika, proizvodnja in kmetijstvo.
Črna gora je članica več mednarodnih organizacij, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), in ima tudi sporazum o stabilizaciji in pridružitvi (SPS) z Evropsko unijo (EU), ki zagotavlja preferencialni dostop do trgovine med obema stranema. Poleg tarif, ki jih določa EU, Črna gora uporablja lastne carinske in tarifne predpise, ki se razlikujejo glede na vrsto uvoženega blaga in državo porekla.
Carinske tarife za izdelke, uvožene v Črno goro
Črna gora uporablja sistem carinskih tarif, ki je usklajen s predpisi Evropske unije (EU), kot del zavezanosti države k integraciji z EU. Carinske stopnje se določajo na podlagi oznake harmoniziranega sistema (HS), ki razvršča izdelke glede na njihovo naravo. Uvozne dajatve se zaračunavajo za blago, uvoženo iz držav zunaj EU, medtem ko uvoz iz držav članic EU uživa preferencialno tarifno obravnavo zaradi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med Črno goro in EU.
1. Kmetijski proizvodi
Kmetijstvo je pomemben sektor v Črni gori, čeprav država uvaža znaten del svojih kmetijskih proizvodov. Carinske stopnje za kmetijske proizvode se razlikujejo glede na kategorijo proizvoda in državo porekla. Za kmetijske proizvode, uvožene iz držav članic EU, običajno veljajo znižane ali ničelne carine, medtem ko za tiste, uvožene iz držav zunaj EU, veljajo standardne carine.
Ključne tarifne kategorije za kmetijske proizvode
- Žita (oznake HS 1001–1008)
- Pšenica: 0 % (preferencialna tarifa za uvoz iz EU)
- Riž: 10 %
- Koruza: 5 %
- Sadje (oznake HS 0801–0810)
- Jabolka, hruške in agrumi: 10 % (standardna tarifa za države zunaj EU)
- Banane: 15 % (carina za države z največjimi ugodnostmi)
- Tropsko sadje (npr. mango, papaja): 12–15 %
- Zelenjava (oznake HS 0701–0709)
- Paradižnik: 5–10 %
- Krompir: 5 %
- Paprike in kumare: 5–10 %
- Meso in živalski proizvodi (oznake HS 0201–0209)
- Govedina: 15 %
- Perutnina: 10 %
- Svinjina: 10 %
- Mlečni izdelki: 10–15 %
Posebne uvozne dajatve za kmetijske proizvode
Črna gora uporablja posebne uvozne dajatve za nekatere kmetijske proizvode na podlagi svojih trgovinskih sporazumov in države porekla:
- Uvoz iz Evropske unije
- Kmetijski proizvodi, kot so sadje, zelenjava in meso, uvoženi iz EU, uživajo preferencialne stopnje, pogosto z ničelnimi tarifami. Na primer, uvoz govedine, piščanca in zelenjave v EU lahko v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma koristi znižane ali ničelne tarifne stopnje.
- Uvoz iz držav Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA)
- Črna gora je tudi članica CEFTA, ki zagotavlja preferencialne tarifne stopnje za blago, s katerim se trguje med državami članicami CEFTA, vključno s Srbijo, Albanijo in Severno Makedonijo. Ta preferencialna obravnava pomaga zmanjšati stroške uvoza kmetijskih proizvodov iz teh držav.
- Uvoz iz tretjih držav (izven EU/CEFTA)
- Za kmetijske proizvode iz držav, ki niso del teh sporazumov, veljajo standardne tarife za države z največjimi ugodnostmi (MFN), ki so običajno višje. Na primer, za uvoz riža iz držav, kot sta Indija ali Tajska, velja 10-odstotna dajatev.
2. Industrijsko blago in industrijski izdelki
Industrijsko blago, od strojev in elektronike do kemikalij in vozil, predstavlja velik del črnogorskega uvoza. Ti izdelki igrajo ključno vlogo v gospodarskih dejavnostih države, zlasti v turizmu, razvoju infrastrukture in proizvodnji energije.
Ključne tarifne kategorije za industrijske izdelke
- Stroji in električna oprema (oznaki HS 84, 85)
- Električni transformatorji: 5–10 %
- Generatorji: 5 %
- Računalniki in oprema za obdelavo podatkov: 5 %
- Vozila (kode HS 8701–8716)
- Osebna vozila: 10–15 % (odvisno od velikosti motorja)
- Gospodarska vozila: 10–15 %
- Kemični izdelki (oznake HS 2801–2926)
- Gnojila: 5 %
- Farmacevtski izdelki: 10 %
- Plastika in polimeri: 0–10 %
Posebne uvozne dajatve za industrijske izdelke
- Uvoz iz Evropske unije
- Zaradi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju imajo proizvajalci iz držav EU koristi od znižanih ali ničelnih tarif. Na primer, stroji, vozila in elektronika evropske izdelave običajno vstopajo v Črno goro brez dajatev ali z nižjimi tarifami.
- Uvoz iz držav CEFTA
- Črna gora v okviru sporazuma CEFTA ponuja znižane tarife za uvoženo industrijsko blago iz držav članic. To vključuje vozila, stroje in elektronsko opremo iz držav, kot so Srbija, Albanija in Severna Makedonija.
- Uvoz iz drugih tretjih držav
- Za izdelke iz držav, ki niso članice EU in CEFTA, veljajo stopnje MFN, ki so lahko višje. Na primer, za vozila, uvožena iz držav, kot so Japonska, Južna Koreja ali Združene države Amerike, lahko veljajo višje tarife v primerjavi z uvozom iz EU ali CEFTA.
3. Potrošniško blago
Potrošniško blago, vključno z elektroniko, oblačili in gospodinjskimi aparati, je bistvenega pomena za črnogorski trg. Tako kot pri drugem uvoženem blagu so tudi carine na potrošniške izdelke v veliki meri odvisne od porekla blaga in njegove uvrstitve v harmonizirani sistem.
Ključne tarifne kategorije za potrošniško blago
- Elektronika in električne naprave (oznaki HS 85, 84)
- Pametni telefoni: 10 %
- Prenosniki in računalniki: 10 %
- Gospodinjski aparati (npr. hladilniki, pralni stroji): 15 %
- Oblačila in obutev (kode HS 6101–6117, 6401–6406)
- Oblačila: 10–20 %
- Čevlji: 10–15 %
- Gospodinjski predmeti in pohištvo (kode HS 9401–9403)
- Pohištvo: 15 %
- Kuhinjski pribor: 10 %
Posebne uvozne dajatve za potrošniško blago
- Uvoz iz Evropske unije
- Potrošniško blago, kot so oblačila, elektronika in gospodinjski aparati, uvoženi iz držav EU, imajo v skladu s sporazumom o stabilizaciji in pridruževanju koristi od znižanih ali ničelnih tarif. Na primer, elektronika, kot so pametni telefoni in prenosni računalniki iz držav EU, bi lahko v Črno goro vstopila brez dajatev.
- Uvoz iz Kitajske in drugih držav zunaj EU
- Kitajska je pomemben dobavitelj potrošniškega blaga v Črno goro, vključno z elektroniko in oblačili. Za to blago običajno veljajo standardne tarife v okviru MFN. Na primer, za pametne telefone iz Kitajske lahko velja 10-odstotna tarifa, medtem ko za elektroniko lahko velja 15-odstotna uvozna dajatev.
4. Surovine in energenti
Uvoz energije je za Črno goro bistvenega pomena, saj država ne proizvaja dovolj nafte, zemeljskega plina ali premoga za zadovoljevanje domačih potreb po energiji. Energetski sektor je zato zelo odvisen od uvoza, za katerega veljajo posebni tarifni predpisi.
Ključne tarifne kategorije za surovine in energente
- Surova nafta in naftni derivati (oznake HS 2709–2713)
- Surova nafta: 0 % (brez dajatev zaradi energetske varnosti)
- Rafinirani naftni derivati: 10 %
- Zemeljski plin (oznake HS 2711–2712)
- Zemeljski plin: 0 % (uvožen brez dajatev)
- Kovine in minerali (oznake HS 7201–7408)
- Železo in jeklo: 5–10 %
- Baker: 5–10 %
Posebne uvozne dajatve za energetske proizvode
- Uvoz iz Rusije in drugih držav SND
- Črna gora je bila, tako kot mnoge druge balkanske države, zgodovinsko odvisna od Rusije in drugih držav SND za uvoz energije. Energetski proizvodi, kot sta zemeljski plin in surova nafta, se običajno uvažajo brez dajatev v okviru dogovorov države z Rusijo o energetski varnosti.
Dejstva o državi
- Uradno ime: Črna gora
- Glavno mesto: Podgorica
- Tri največja mesta:
- Podgorica (glavno mesto)
- Nikšić
- Herceg Novi
- Dohodek na prebivalca: 8.000 USD (približno, po zadnjih ocenah)
- Prebivalstvo: 622.000
- Uradni jezik: črnogorski (uradni), srbski, hrvaški, bosanski, albanški (priznani kot manjšinski jeziki)
- Valuta: evro (€)
- Lega: Jugovzhodna Evropa, na jadranski obali, meji na Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Kosovo in Albanijo
Geografija, gospodarstvo in glavne panoge
Geografija
Črna gora je majhna gorata država, ki leži na jadranski obali in meji na Hrvaško na zahodu, Bosno in Hercegovino na severozahodu, Srbijo na severovzhodu, Kosovo na vzhodu in Albanijo na jugovzhodu. Država ima razgiban teren s strmimi gorami in ozko obalno ravnino. Boka Kotorska je ena najbolj značilnih geografskih značilnosti Črne gore, obala države pa ponuja spektakularne razglede na Jadransko morje. Podnebje je sredozemsko vzdolž obale in celinsko v notranjosti, zaradi česar je obalno območje še posebej priljubljeno za turizem.
Gospodarstvo
Črna gora ima relativno majhno, a rastoče gospodarstvo, za katero je značilna odvisnost od storitev, zlasti turizma. Država je dosegla pomemben napredek pri razvoju infrastrukture, ki podpira sektorje, kot so promet, energetika in telekomunikacije. Črnogorsko gospodarstvo velja za eno najhitreje rastočih na Balkanu, predvsem zaradi turizma, ki predstavlja pomemben del BDP.
Trgovinska politika države je usmerjena v liberalizacijo gospodarstva in lažje povezovanje z EU in regionalnimi trgi. Ključni izvozni proizvodi Črne gore vključujejo aluminij, električne stroje, kmetijske proizvode in tobak. Uvoz sestavljajo predvsem stroji, transportna oprema, gorivo in kemikalije.
Glavne industrije
- Turizem: Črna gora je znana po svojih naravnih lepotah, vključno z neokrnjenimi plažami, gorami in zgodovinskimi mesti. Turistična industrija je eden največjih dejavnikov BDP države in vsako leto privabi milijone obiskovalcev.
- Energija: Črna gora ima rastoči energetski sektor, ki temelji predvsem na hidroelektrarnah, in si prizadeva za diverzifikacijo svojih virov energije. Država je neto uvoznica energije, zlasti nafte in zemeljskega plina.
- Proizvodnja aluminija: Država ima pomemben sektor proizvodnje aluminija, pri čemer je tovarna aluminija KAP eden največjih industrijskih kompleksov.
- Kmetijstvo: Kmetijstvo igra ključno vlogo v črnogorskem gospodarstvu, saj država izvaža sadje, zelenjavo, tobak in vino.