Kazahstan, največja država v Srednji Aziji in deveta največja na svetu po površini, ima hitro razvijajoče se gospodarstvo in strateški položaj tranzitnega vozlišča med Evropo in Azijo. Njegov sistem carinskih tarif je ključni del njegove trgovinske politike, na katero vpliva članstvo v Evrazijski gospodarski uniji (EAEU), regionalnem gospodarskem bloku, ki vključuje Rusijo, Belorusijo, Armenijo in Kirgizistan. Kot član EAEU Kazahstan upošteva skupno carinsko tarifo (SCT), ki standardizira tarifne stopnje za vse države članice in olajšuje trgovino znotraj unije.
Kazahstanski tarifni sistem je zasnovan za zaščito domače industrije, spodbujanje tujih naložb in spodbujanje gospodarske diverzifikacije. Carinske dajatve države veljajo za široko paleto izdelkov, od surovin in kmetijskih proizvodov do luksuznih izdelkov in potrošniške elektronike.
Kazahstanski carinski tarifni sistem
Kazahstanski sistem carinskih tarif temelji na skupni carinski tarifi (SCT) Evrazijske gospodarske unije (EAEU). Ta sistem je zasnovan za urejanje trgovine med državami članicami in zunanjimi državami, hkrati pa spodbuja prosti pretok blaga znotraj EAEU. Carine se obračunavajo kot odstotek carinske vrednosti, ki vključuje stroške blaga, pošiljanja in zavarovanja. Poleg tega je uvoženo blago obdavčeno z davkom na dodano vrednost (DDV) in v nekaterih primerih s trošarinami.
Kategorije carinske tarife
Kazahstan za tarifno uvrstitev uporablja harmonizirani sistem (HS), ki blago razvršča glede na njegovo naravo in uporabo. To blago je razdeljeno v več kategorij, od katerih ima vsaka svojo tarifno strukturo. Ključne kategorije in ustrezne dajatve so opisane spodaj:
Kategorija 1: Kmetijski proizvodi
Za kmetijske proizvode v Kazahstanu velja vrsta tarif. Država ima močno kmetijsko osnovo, vendar je pri številnih živilih še vedno odvisna od uvoza, zlasti pri izdelkih, ki se doma ne proizvajajo v veliki meri.
- Pšenica: Za pšenico, ključno živilo v kazahstanskem kmetijstvu, običajno velja 0-odstotna carina, kar odraža sposobnost države, da jo pridela v obilju. Vendar pa lahko za uvoženo pšenico veljajo nekateri zaščitni ukrepi, če domači trg prizadene pritok nizkocenovnega uvoza.
- Riž: Za uvoženi riž, zlasti iz Azije, velja 10-odstotna carina. To odraža domačo proizvodnjo riža v Kazahstanu, čeprav ne v zadostnih količinah, da bi zadostilo polnemu povpraševanju prebivalstva.
- Zelenjava in sadje: Uvožena zelenjava in sadje, kot so paradižnik, kumare in agrumi, se običajno soočajo s carinami v višini od 5 % do 15 %, odvisno od sezone in trgovinskih sporazumov s sosednjimi državami.
- Meso: Za mesne izdelke, vključno z govedino in perutnino, veljajo carine v višini od 15 % do 20 %, s posebnimi določbami za halal meso in nekatere države, kot sta Brazilija in Argentina, ki imajo zaradi dvostranskih trgovinskih sporazumov koristi od nižjih carin.
Kategorija 2: Industrijsko blago
Industrijska baza Kazahstana vključuje različne sektorje, od proizvodnje energije in rudarstva do predelovalne industrije in gradbeništva. Industrijsko blago, zlasti stroji, elektronika in kemikalije, predstavlja pomemben del uvoza države.
- Stroji in oprema: Stroji, industrijsko orodje in oprema, ki se uporabljajo v rudarstvu, gradbeništvu in energetiki, se običajno soočajo s tarifami od 0 % do 10 %, odvisno od vrste strojev in sporazuma z državo dobavitelja.
- Električna oprema in elektronika: Uvožena potrošniška elektronika, kot so mobilni telefoni, prenosniki in televizorji, se običajno sooča z 10-odstotnimi carinami. Vendar pa za veliko elektronike veljajo izjeme ali preferencialna obravnava v skladu s sporazumi EAEU.
- Avtomobili: Uvozne dajatve za vozila se razlikujejo glede na vrsto vozila. Za osebne avtomobile velja 15-odstotna dajatev, za večja vozila, vključno s tovornjaki in avtobusi, pa se lahko uporabljajo dajatve od 10 % do 20 %. Vendar pa lahko v okviru EAEU za nekatere uvožene avtomobile veljajo znižane dajatve na podlagi lokalnih sporazumov o sestavljanju ali proizvodnji.
- Kemični izdelki: Za kemične izdelke, vključno z gnojili, pesticidi in industrijskimi kemikalijami, običajno veljajo carine v višini od 5 % do 12 %, odvisno od izdelka in njegove predvidene uporabe v industrijskih sektorjih Kazahstana.
Kategorija 3: Tekstil in oblačila
Tekstilna in oblačilna industrija je pomemben sektor v uvoznem gospodarstvu Kazahstana, saj se veliko blaga uvaža iz Kitajske, Turčije in Evrope. Država ima omejeno domačo tekstilno industrijo, kar zahteva znaten uvoz končnih izdelkov.
- Oblačila in oblačila: Za uvožena oblačila, vključno z oblačili in obutvijo, veljajo običajno tarife v razponu od 10 % do 20 %. Višje tarife se pogosto uporabljajo za luksuzne ali visokokakovostne dizajnerske izdelke, medtem ko za bolj osnovna oblačila veljajo nižje tarife.
- Tekstilne tkanine: Za uvoz tekstila in tkanin veljajo carine v višini od 5 % do 15 %, odvisno od vrste tkanine in sporazuma med Kazahstanom in državo porekla.
- Obutev: Za čevlje in druge vrste obutve, uvožene v Kazahstan, veljajo carine v višini od 10 % do 15 %, odvisno od materiala in proizvodnega procesa.
Kategorija 4: Luksuzno blago in nebistveni izdelki
Luksuzno blago in nebistveni izdelki, ki imajo omejeno domačo proizvodnjo, se soočajo z relativno višjimi carinskimi stopnjami. To blago vključuje izdelke, kot so nakit, umetnine in nekatere visokokakovostne potrošniške dobrine.
- Nakit in ure: Uvoženi nakit in ure, zlasti tisti iz plemenitih kovin ali kamnov, se običajno soočajo s carinami v višini od 10 % do 20 %. Za nekatere luksuzne predmete lahko veljajo tudi dodatni uvozni davki ali pristojbine.
- Kozmetika: Uvoženi kozmetični izdelki, vključno z izdelki za nego kože in ličili, se običajno soočajo s carinami od 10 % do 15 %, odvisno od blagovne znamke in vrste izdelka.
- Alkoholne pijače: Uvoz alkohola, zlasti iz evropskih držav, je podvržen trošarinam in uvoznim dajatvam. Carinska stopnja za alkoholne pijače, kot sta vino in žgane pijače, se giblje od 10 % do 20 %, odvisno od vsebnosti alkohola in države porekla.
Posebne uvozne dajatve za nekatere države
Sodelovanje Kazahstana v Evrazijski gospodarski uniji (EAEU) pomeni, da je vzpostavil preferencialne tarifne stopnje za blago s poreklom iz unije. Skupna tarifa EAEU velja za trgovino med državami članicami (Rusijo, Belorusijo, Armenijo, Kirgizistanom in Kazahstanom), medtem ko se za blago, uvoženo iz držav zunaj EAEU, lahko uporabljajo različne tarife glede na njegovo poreklo.
Sporazumi o prosti trgovini
Kazahstan je podpisal različne sporazume o prosti trgovini, ki znižujejo ali odpravljajo tarife za določene izdelke. Kazahstan je na primer podpisal sporazum o prosti trgovini s Skupnostjo neodvisnih držav (SND), ki vključuje Armenijo, Belorusijo, Kirgizistan in Rusijo. V skladu s tem sporazumom lahko blago, uvoženo iz teh držav, vstopi v Kazahstan z znižanimi ali ničelnimi tarifami, zlasti v panogah, kot so živilska industrija, stroji in potrošniško blago.
- Trgovinski odnosi med Kazahstanom in Kitajsko: V okviru širše pobude »Ena pasova in ena pot« (BRI), ki jo spodbuja Kitajska, Kazahstan uživa znižane tarife za določeno blago, uvoženo iz Kitajske, zlasti v kategorijah potrošniške elektronike, tekstila in strojev. Znižanje tarif je del gospodarskega sodelovanja med državama v okviru Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO).
- Trgovina med EU in Kazahstanom: Čeprav Kazahstan ni država članica EU, uživa določene tarifne ugodnosti zaradi članstva v EAEU. EAEU ima z Evropsko unijo sklenjene sporazume, ki omogočajo preferencialne tarife za določeno blago, kot so industrijski izdelki, kemikalije in kmetijski proizvodi.
Protidampinški ukrepi
Kazahstan ima, tako kot druge članice EAEU, možnost uvesti protidampinške dajatve na izdelke, ki se uvažajo po nepošteno nizkih cenah. Te dajatve so namenjene zaščiti lokalne industrije pred tem, da bi jo tuji proizvajalci nelojalno podcenjevali.
- Jeklo: Kazahstan je uvedel protidampinške ukrepe za nekatere jeklene izdelke iz Kitajske in drugih držav, kjer obstajajo dokazi o državnih subvencijah, ki vodijo do umetno nizkih cen. Uvoz jekla iz držav, ki niso članice EAEU, se lahko sooči z dodatnimi dajatvami, če se šteje, da je bilo prodano pod pošteno tržno vrednostjo.
- Kmetijski proizvodi: Kazahstan je uporabil tudi protidampinške ukrepe za uvoz kmetijskih proizvodov, kot sta pšenica in nekateri mesni izdelki, kadar je bilo ugotovljeno, da tuji proizvajalci določajo cene izdelkov pod tržno vrednostjo.
Trošarine in druge pristojbine
Poleg uvoznih dajatev Kazahstan uvaja trošarine na določeno blago, zlasti tisto, ki velja za luksuzno ali nebistveno blago, pa tudi na tisto z večjim vplivom na okolje ali zdravje.
- Tobak in alkohol: Za uvožene tobačne izdelke in alkohol poleg carinskih dajatev veljajo tudi znatne trošarine. Stopnja trošarine se razlikuje glede na vrsto izdelka in vsebnost alkohola ali nikotina. Na primer, za cigarete se lahko plača trošarina v višini do 100 % vrednosti blaga, medtem ko se za alkoholne pijače plača trošarina glede na količino in odstotek alkohola.
- Gorivo: Naftni derivati in uvoz goriva so prav tako predmet trošarin, čeprav so te za lokalno proizvedena goriva običajno višje kot za uvožena.
Dejstva o državi Kazahstan
- Uradno ime: Republika Kazahstan (Қазақстан Республикасы)
- Glavno mesto: Nur-Sultan (prej Astana)
- Tri največja mesta:
- Almaty (največje mesto in finančno središče)
- Šimkent
- Karaganda
- Dohodek na prebivalca: približno 10.000 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 19 milijonov (ocena iz leta 2023)
- Uradni jezik: kazaščina (državni jezik), ruščina (uradni jezik v poslovnem svetu in vladi)
- Valuta: kazahstanski tenge (KZT)
- Lega: Kazahstan se nahaja v Srednji Aziji, na severu meji na Rusijo, na vzhodu na Kitajsko, na jugu na Kirgizistan, Uzbekistan in Turkmenistan, na zahodu pa ga izpira Kaspijsko morje.
Geografija Kazahstana
Kazahstan je celinska država z obsežnimi stepami, puščavami in gorskimi verigami. Za njeno topografijo je značilna mešanica ravnih ravnic in visokogorskih območij, vključno z gorovjem Tian Shan na jugovzhodu.
- Topografija: Kazahstan je največja celinska država na svetu, katere precejšen del ozemlja sestavljajo stepe in puščave. Najvišja točka v Kazahstanu je gora Khan Tengri (7010 metrov), ki se nahaja na meji s Kirgizistanom.
- Podnebje: Kazahstan ima celinsko podnebje z vročimi poletji in mrzlimi zimami. Vzhodne regije se soočajo z ekstremnimi temperaturami, medtem ko so zahodne regije blizu Kaspijskega morja bolj zmerne.
Gospodarstvo Kazahstana
Kazahstan ima gospodarstvo, bogato z viri, ki je močno odvisno od izvoza nafte in plina, rudarstva in kmetijstva. Država diverzificira svoje gospodarstvo, da bi zmanjšala odvisnost od naravnih virov in spodbujala sektorje, kot sta proizvodnja in storitve.
- Naravni viri: Kazahstan je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev urana, ima pa tudi znatne zaloge nafte, zemeljskega plina, premoga in kovin.
- Kmetijstvo: Kmetijstvo je pomemben sektor, saj je Kazahstan glavni izvoznik pšenice, ječmena in živine.
- Proizvodnja: Kazahstan vlaga v razvoj svojega proizvodnega sektorja, s poudarkom na proizvodnji strojev, kemikalij in kmetijskih proizvodov za izvoz.
Glavne industrije
- Nafta in plin: Nafta in zemeljski plin sta najpomembnejša izvozna artikla Kazahstana. Država je ena največjih proizvajalk nafte v Srednji Aziji, z znatnimi rezervami v naftnih poljih Tengiz in Kašagan.
- Rudarstvo: Kazahstan ima bogate mineralne vire, vključno s premogom, bakrom, zlatom in uranom, zaradi česar je rudarstvo ključni del njegovega gospodarstva.
- Kmetijstvo: Kazahstan je pomemben kmetijski proizvajalec, z močnim poudarkom na pridelavi pšenice. Prav tako vzreja živino, vključno z govedom in ovcami, ter mlečne izdelke.
- Proizvodnja: Vlada si prizadeva za širitev proizvodnega sektorja, z rastjo v panogah, kot so proizvodnja jekla, avtomobilska industrija in elektronika.