Japonska, eno največjih svetovnih gospodarstev, ima kompleksen in zelo reguliran sistem carin in tarif. Kot otoška država z omejenimi naravnimi viri se Japonska močno zanaša na uvoz za zadovoljevanje svojih industrijskih in potrošniških potreb. Država je članica več mednarodnih trgovinskih organizacij, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), in ima številne sporazume o prosti trgovini (FTA), ki vplivajo na tarifno strukturo uvoženega blaga. Japonske carinske stopnje so določene tako, da ščitijo lokalno industrijo, hkrati pa ohranjajo dostop do bistvenih surovin, tehnologije in blaga z vsega sveta.
Japonski carinski tarifni sistem
Japonske carine upravlja japonska carinska uprava pod okriljem ministrstva za finance. Država uporablja klasifikacijski sistem, ki blago razvršča glede na njegovo naravo in uporabo, kar določa veljavne uvozne dajatve. Na japonske tarife vplivajo njeni mednarodni trgovinski sporazumi, vključno s sporazumi z Združenimi državami Amerike, Evropsko unijo in drugimi ključnimi trgovinskimi partnerji.
Japonska za tarifno klasifikacijo uporablja tudi harmonizirani sistem (HS), ki je svetovno priznan sistem za kategorizacijo trgovanih izdelkov. Carinske stopnje za uvoz na Japonsko se gibljejo od 0 % do 30 %, odvisno od kategorije izdelka, poleg carin pa se uporabljajo tudi dodatni davki, kot je davek na potrošnjo (podoben DDV).
Splošne uvozne dajatve
Japonske carine na uvoz so razdeljene v več kategorij glede na vrsto izdelka. Ključne kategorije izdelkov in njihove ustrezne tarifne stopnje so opisane spodaj. Te stopnje se lahko nekoliko razlikujejo glede na državo porekla zaradi preferencialnih trgovinskih sporazumov ali drugih trgovinskih ukrepov.
Kategorija 1: Kmetijski proizvodi
Kmetijski proizvodi sodijo med najbolj zaščitene dobrine na Japonskem, kar odraža politiko države, ki podpira domače kmetijstvo. Vlada je za zaščito lokalnih kmetov uvedla visoke tarife za številne kmetijske izdelke, čeprav nekateri proizvodi v okviru različnih trgovinskih sporazumov uživajo nižje tarife.
- Riž: Japonske uvozne tarife za riž so med najvišjimi na svetu. Tarifa za večino uvoženega riža znaša 340 %, kar je posledica japonske politike zaščite domače riževe industrije.
- Govedina: Za uvoženo govedino velja tarifa v višini 38,5 %, vendar se ta stopnja zniža v okviru nekaterih sporazumov o prosti trgovini. Na primer, uvoz govedine iz Avstralije in Združenih držav Amerike ima koristi od nižjih tarifnih stopenj v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Japonsko in Avstralijo (JAEPA) ter trgovinskega sporazuma med ZDA in Japonsko.
- Pšenica: Carinska stopnja za pšenico znaša 10 %, čeprav Japonska uvaža velik del pšenice iz držav, kot sta Združene države Amerike in Kanada, pod preferencialnimi pogoji.
- Sadje in zelenjava: Uvoženo sadje in zelenjava se običajno sooča z carinami v razponu od 10 % do 20 %, čeprav so lahko za nekatere izdelke, kot so agrumi, dajatve še višje.
Kategorija 2: Industrijsko blago
Industrijsko blago je bistvenega pomena za japonski proizvodni sektor, carinske stopnje za to blago pa so na splošno nižje v primerjavi s kmetijskimi proizvodi. Vendar pa imajo lahko posebne kategorije industrijskega blaga, kot so tiste, za katere veljajo protidampinške dajatve ali tiste, ki jih ščitijo predpisi domače industrije, višje carine.
- Stroji in oprema: Stroji, industrijski deli in elektronska oprema se običajno soočajo s carinami od 0 % do 5 %. To vključuje ključne proizvodne komponente za panoge, kot so avtomobilska, elektronika in strojništvo.
- Avtomobili: Japonska uvaža vozila in avtomobilske dele z relativno nizkimi tarifami. Standardna uvozna dajatev za osebne avtomobile znaša 0 %, vendar se za nekatere dele, kot so pnevmatike in akumulatorji, lahko zaračunajo dajatve v višini 3–5 %.
- Elektronika: Potrošniška elektronika, kot so pametni telefoni, računalniki in televizorji, se običajno sooča z uvoznimi dajatvami v višini 0 %, čeprav lahko nekateri specifični izdelki zaradi svoje uvrstitve utrpijo majhne dajatve.
Kategorija 3: Tekstil in oblačila
Tekstilni in oblačilni sektor je še eno področje, kjer ima Japonska vzpostavljene zaščitne tarife, čeprav so bile te tarife v zadnjih letih znižane zaradi mednarodnih trgovinskih sporazumov.
- Oblačila: Uvozna dajatev za oblačila in oblačila se razlikuje glede na material in vrsto oblačila. Na primer, za bombažna oblačila se običajno zaračuna dajatev v višini 8,5 %, medtem ko se za oblačila iz sintetičnih vlaken lahko zaračuna dajatev do 13,5 %.
- Tekstilne tkanine: Za tkanine, vključno z bombažem, volno in sintetičnimi materiali, običajno veljajo carine med 4,2 % in 8,4 %, odvisno od njihovega porekla in veljavnega trgovinskega sporazuma.
- Obutev: Za uvoženo obutev veljajo carine v višini od 5 % do 15 %, pri čemer se za usnjeno in visokokakovostno obutev običajno uporabljajo višje stopnje.
Kategorija 4: Luksuzno blago in nebistveni izdelki
Japonska uvaja višje tarife za luksuzno blago in nebistvene izdelke, čeprav je za veliko tega blaga treba plačati dodatne davke na potrošnjo, ki še dodatno zvišujejo končne stroške za potrošnike.
- Nakit in ure: Za nakit in luksuzne ure se običajno uporablja carinska stopnja od 5 % do 10 %, čeprav so nekateri luksuzni predmeti lahko predmet višjih dajatev, odvisno od materialov (npr. diamantov ali plemenitih kovin).
- Kozmetika: Za lepotne izdelke, vključno s kozmetiko in izdelki za nego kože, veljajo običajno uvozne dajatve v višini od 5 % do 10 %.
- Alkoholne pijače: Za uvoz alkohola veljajo poleg carin tudi trošarine. Na primer, viski, pivo in vino se obdavčijo z dajatvami od 10 % do 15 %, pri čemer so lahko določeni izdelki predmet dodatnih davkov, odvisno od vsebnosti alkohola.
Posebne uvozne dajatve za nekatere države
Japonska je podpisala številne trgovinske sporazume z državami in regijami po svetu, ki omogočajo preferencialne tarifne stopnje za določen uvoz. Poleg tega so lahko nekateri izdelki, uvoženi iz določenih držav, predmet protidampinških dajatev ali zaščitnih ukrepov.
Sporazumi o prosti trgovini
Japonska je z več državami sklenila sporazume o prosti trgovini, ki so znatno znižali carine na številne uvožene dobrine.
- Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Japonsko in Avstralijo (JAEPA): Ta sporazum zagotavlja preferencialne tarife za vrsto izdelkov, vključno z govedino, vinom in mlečnimi izdelki. Na primer, tarifa za avstralsko govedino se v skladu s tem sporazumom zniža na 19,5 %, kar je manj od standardnih 38,5 %.
- Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Japonsko in EU (EPA): Ta sporazum je znižal ali odpravil tarife za blago, kot so kmetijski proizvodi, stroji in farmacevtski izdelki. Na primer, tarifa za uvoz sira iz EU je bila postopoma odpravljena, kar je koristilo tako potrošnikom kot proizvajalcem.
- Transpacifiško partnerstvo (TPP): Japonska je članica Celovitega in progresivnega sporazuma o transpacifiškem partnerstvu (CPTPP), ki vključuje države, kot so Kanada, Avstralija in Mehika. CPTPP je znatno znižal tarife za široko paleto blaga, vključno s kmetijskimi proizvodi, stroji in avtomobili.
Protidampinške dajatve
Japonska uvaja protidampinške dajatve na določen uvoz, če se šteje, da je prodan pod pošteno tržno vrednostjo, kar lahko škoduje domači industriji.
- Jeklo: Japonska je uvedla protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst jekla, zlasti iz držav, kot je Kitajska, kjer je trg jekla močno subvencioniran s strani vlade.
- Sončne celice: Japonska je uvedla tudi protidampinške dajatve na sončne celice iz Kitajske, da bi zaščitila svojo domačo industrijo proizvodnje sončnih celic.
Zaščitni ukrepi
Japonska ima, tako kot mnoge druge države, možnost uvedbe zaščitnih ukrepov v primerih, ko porast uvoza grozi, da bo škodoval domači industriji. Ti ukrepi pogosto vključujejo začasno zvišanje uvoznih dajatev.
- Riž: Japonska je občasno uvedla zaščitne tarife na uvoz riža, da bi zaščitila domače pridelovalce riža pred nihanji cen, ki jih povzroča porast uvoza.
Dejstva o državi Japonska
- Uradno ime: Japonska (日本, Nihon ali Nippon)
- Glavno mesto: Tokio
- Tri največja mesta:
- Tokio (glavno mesto)
- Yokohama
- Osaka
- Dohodek na prebivalca: 42.000 USD (ocena za leto 2023, prilagojena pariteti kupne moči)
- Prebivalstvo: približno 125,5 milijona (ocena iz leta 2023)
- Uradni jezik: japonščina
- Valuta: japonski jen (JPY)
- Lega: Japonska je otoška država v vzhodni Aziji, v Tihem oceanu, vzhodno od Korejskega polotoka in Kitajske. Sestavljajo jo štirje glavni otoki – Honšu, Hokaido, Kjušu in Šikoku – ter številni manjši otoki.
Geografija Japonske
Japonska je gorato otočje s širokim razponom geografskih značilnosti, od obalnih ravnic do vulkanskih gora. Država se nahaja v seizmično aktivnem območju s pogostimi potresi in občasnimi vulkanskimi izbruhi.
- Topografija: Japonska je večinoma gorata, približno 70 % države pokrivajo gore. Japonske Alpe delijo državo na zahodni in vzhodni del. Najvišji vrh Japonske je gora Fudži (3776 metrov).
- Podnebje: Japonska ima štiri različne letne čase, z mrzlimi zimami na severu in subtropskim podnebjem na jugu. Podnebje se razlikuje od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega na jugu. Japonska je nagnjena tudi k naravnim nesrečam, vključno s potresi, cunamiji in tajfuni.
Gospodarstvo Japonske
Japonska je eno najnaprednejših gospodarstev na svetu, znano po svoji tehnološki dovršenosti, visoko razviti infrastrukturi in močni industrijski bazi.
- Gospodarski sektorji:
- Proizvodnja: Japonska je vodilna svetovna industrija v proizvodnji, zlasti v elektroniki, avtomobilski industriji in robotiki.
- Storitve: Storitveni sektor, vključno s financami, turizmom in trgovino na drobno, igra pomembno vlogo v japonskem gospodarstvu.
- Kmetijstvo: Čeprav japonski kmetijski sektor prispeva manj k BDP kot proizvodnja ali storitve, je država pomembna proizvajalka riža, morskih sadežev in določenega sadja.
Glavne industrije
- Avtomobilizem: Japonska je dom nekaterih največjih svetovnih proizvajalcev avtomobilov, vključno s Toyoto, Hondo in Nissanom. Avtomobilska industrija pomembno prispeva k japonskemu BDP in prihodkom od izvoza.
- Elektronika: Japonska je že desetletja vodilna v elektronski industriji, podjetja, kot so Sony, Panasonic in Toshiba, pa oblikujejo svetovni trg potrošniške elektronike, polprevodnikov in drugih visokotehnoloških izdelkov.
- Stroji in robotika: Japonska je znana po svoji napredni strojni in robotski industriji, z najsodobnejšo tehnologijo, ki se uporablja v proizvodnji, kmetijstvu in zdravstvu.
- Farmacevtski izdelki: Japonska ima močno farmacevtsko industrijo, ki jo poganja domače povpraševanje in mednarodni izvoz medicinske tehnologije, zdravil in zdravstvenih izdelkov.