Irska je članica Evropske unije (EU), zato njen sistem carinskih tarif v veliki meri oblikujejo predpisi EU in trgovinski sporazumi. Uvozne tarife, ki se uporabljajo za blago, ki vstopa na Irsko, temeljijo na skupni carinski tarifi EU (SCT), ki standardizira tarifne stopnje za uvoz v vse države članice EU. Te tarife se razlikujejo glede na kategorijo izdelka, državo porekla in morebitne veljavne trgovinske sporazume. Poleg tega lahko za določeno blago veljajo posebne uvozne dajatve, kot so protidampinške dajatve, zaščitni ukrepi ali preferencialne tarifne stopnje v okviru trgovinskih sporazumov z določenimi državami.
Carinski tarifni sistem na Irskem
Irska upošteva skupno carinsko tarifo Evropske unije, ki se uporablja za vse blago, uvoženo v katero koli državo članico EU. Tarifni sistem razvršča izdelke v harmonizirani sistem (HS), globalno standardiziran sistem, ki se uporablja za razvrščanje blaga v mednarodni trgovini. Uvozne dajatve se obračunavajo na podlagi te razvrstitve, dodatne dajatve pa se lahko uporabijo na podlagi posebnih trgovinskih politik.
Splošne carine
Standardne stopnje uvoznih dajatev za blago, ki vstopa na Irsko (in širšo EU), se običajno gibljejo od 0 % do 12 %, vendar so lahko za nekatere izdelke določene višje stopnje, odvisno od njihove uvrstitve in trgovinskih sporazumov EU. Poleg carin je lahko uvoženo blago predmet davka na dodano vrednost (DDV), trošarin in drugih pristojbin.
Ključne stopnje uvoznih dajatev:
- 0 % tarifa: Za večino kmetijskega in industrijskega blaga iz držav s preferencialnimi trgovinskimi sporazumi ali držav v razvoju.
- 5–12 % tarifa: Za določeno blago, kot so tekstil, oblačila in obutev.
- 10–20-odstotna tarifa: Za nekatere kmetijske proizvode, kot so mlečni izdelki, žita in meso, za katere velja skupna kmetijska politika EU (SKP).
Posebne tarife in uvozne omejitve
Nekatere kategorije blaga lahko zaradi dejavnikov, kot so protidampinški ukrepi, zaščitni ukrepi ali carine za določeno blago s poreklom iz določenih držav, uveljavljajo posebne dajatve.
Protidampinške dajatve
Protidampinške dajatve se uvedejo, kadar Evropska komisija ugotovi, da se blago prodaja po nepošteno nizkih cenah, kar škoduje industriji EU. Te dajatve so dodatne k rednim tarifam in se izračunajo na podlagi razlike med prodajno ceno in pošteno tržno vrednostjo izdelka.
- Primer: Uvoz jekla iz Kitajske je bil v zadnjih letih predmet protidampinških dajatev zaradi pomislekov glede izkrivljanja trga.
Zaščitni ukrepi
EU lahko uvede zaščitne ukrepe, vključno z višjimi dajatvami, za zaščito določenih sektorjev pred nenadnim porastom uvoza. Ti ukrepi so običajno začasni in so namenjeni temu, da se industrijam zagotovi čas za prilagoditev spremembam na trgu.
- Primer: EU je uporabila zaščitne ukrepe za kmetijske proizvode, kot sta riž ali žita, kadar se je uvoz iz nekaterih regij nepričakovano povečal.
Preferencialne tarife
Irska ima koristi tudi od različnih trgovinskih sporazumov EU z državami zunaj EU, ki zagotavljajo preferencialne tarifne stopnje za blago s poreklom iz določenih držav ali regij. Ti sporazumi so namenjeni spodbujanju trgovine in gospodarskega sodelovanja.
Primeri preferencialnih tarifnih sporazumov:
- Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA): Ponuja preferencialne tarife za številno blago med EU in Kanado.
- Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (EPA): Znižuje tarife za široko paleto blaga med EU in Japonsko.
Skupne kategorije blaga in njihove tarifne stopnje
Spodaj je splošna razčlenitev tarif po kategorijah izdelkov. Pomembno je upoštevati, da se posamezni izdelki znotraj posamezne kategorije lahko razlikujejo glede na poreklo in posebne trgovinske predpise.
1. Kmetijski proizvodi
Za kmetijske proizvode pogosto veljajo bolj zapletene tarifne lestvice, zlasti zaradi skupne kmetijske politike EU (SKP), ki vključuje cenovne podpore, omejitve proizvodnje in trgovinske omejitve.
- Meso in mesni izdelki: Carine za meso se razlikujejo glede na vrsto mesa (npr. govedina, svinjina, perutnina). Uvoz govedine in jagnjetine se običajno sooča z carinami v višini približno 12 %, medtem ko ima lahko perutnina in svinjina nižje stopnje.
- Mlečni izdelki: Mlečni izdelki so še ena strogo regulirana kategorija. Na primer, maslo in sir sta lahko predmet carin v višini od 5 % do 18 %, odvisno od posameznega izdelka in države porekla.
- Žita in riž: Uvozne dajatve za žita, kot so pšenica, ječmen in koruza, se običajno gibljejo med 5 % in 10 %. Za uvoz riža iz držav zunaj EU veljajo dajatve od 10 % do 20 %.
- Sladkor in slaščice: Za sladkor veljajo visoke tarife, pogosto nad 10 %, saj EU regulira svoj trg, da bi zaščitila domače proizvajalce.
2. Industrijsko blago
- Tekstil in oblačila: Za oblačila običajno veljajo uvozne dajatve v višini od 6 % do 12 %, odvisno od materiala in države porekla. Na primer, za oblačila iz bombaža ali sintetičnih vlaken običajno veljajo nižje tarife kot za izdelke iz volne.
- Elektronika: Uvoz potrošniške elektronike, kot so pametni telefoni, prenosniki in televizorji, se običajno zaračunava v višini 0–5 %. Vendar pa se lahko uporabijo dodatne dajatve, odvisno od države porekla izdelka ali prisotnosti protidampinških ukrepov.
- Avtomobili: EU uporablja 10-odstotno tarifo za večino vozil, uvoženih iz držav zunaj EU, vendar na to stopnjo lahko vplivajo trgovinski sporazumi in drugi dejavniki. Na primer, v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko se tarifa za japonske avtomobile postopoma znižuje.
3. Kemikalije in farmacevtski izdelki
Za kemikalije, vključno s tistimi, ki se uporabljajo v kmetijstvu in industriji, veljajo različne tarifne stopnje, običajno med 0 % in 6 %. Farmacevtski izdelki pogosto vstopajo v EU z 0-odstotno tarifno stopnjo, razen v primeru specializiranih ali nadzorovanih snovi.
4. Luksuzno blago
Luksuzno blago, kot so vrhunske ure, nakit in dizajnerski modni izdelki, se lahko sooči z višjimi tarifami, ki se običajno gibljejo od 5 % do 12 %, odvisno od narave in porekla izdelka.
Posebne uvozne dajatve za nekatere države
Nekatere države imajo z EU posebne sporazume, ki vplivajo na tarifne stopnje za določeno blago. Ti sporazumi lahko vključujejo trgovinske preferenciale, kvote ali izjeme od tarif.
- GSP (Splošni sistem preferencialov): Države v razvoju lahko v okviru programa GSP EU izkoristijo znižane ali ničelne tarife. Ta program velja za več kot 60 držav, vključno s številnimi v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki.
- Trgovinski sporazumi: Posebni dvostranski ali večstranski sporazumi lahko odobrijo preferencialne tarifne stopnje. Na primer, trgovinski sporazum EU z Južno Korejo ponuja znatno znižanje tarif za številne industrijske izdelke.
Dejstva o državi Irska
- Uradno ime: Irska (irski Éire)
- Glavno mesto: Dublin
- Tri največja mesta:
- Dublin (glavno mesto)
- Pluta
- Limerick
- Dohodek na prebivalca: 91.000 USD (ocena za leto 2023, prilagojeno pariteti kupne moči)
- Prebivalstvo: približno 5,1 milijona (ocena iz leta 2023)
- Uradna jezika: irski (Gaeilge) in angleški
- Valuta: evro (€)
- Lega: Irska se nahaja v severnem Atlantiku v zahodni Evropi in je otok severozahodno od celinske Evrope, od Velike Britanije pa ga ločuje Irsko morje.
Geografija Irske
Irska je bujen, zelen otok, za katerega so značilni valoviti hribi, ravnice in razgibana obalna pokrajina. Je tretji največji otok v Evropi in ima milo, zmerno podnebje. Država je pretežno nižavinska, z gorami vzdolž zahodne obale in številnimi rekami, vključno z reko Shannon, najdaljšo reko na Irskem. Otok je razdeljen na Republiko Irsko (neodvisna država) in Severno Irsko, ki je del Združenega kraljestva.
- Topografija: Državo na zahodu zaznamujejo gore, osrednji in vzhodni del pa sta bolj ravni. Najvišji vrh na Irskem je Carrauntoohil, ki se dviga na 1041 metrov.
- Podnebje: Irska ima zmerno oceansko podnebje, za katero so značilne hladne zime, mila poletja in visoka vlažnost. Deževje je pogosto skozi vse leto, kar prispeva k bujni vegetaciji države.
Gospodarstvo Irske
Irsko gospodarstvo je eno najbolj odprtih in izvozno usmerjenih na svetu. Koristile so mu globalizacija, članstvo v EU in močna industrijska baza.
- Gospodarski sektorji:
- Storitve: Storitveni sektor, zlasti finančne storitve in tehnologija, predstavlja pomemben del gospodarstva.
- Kmetijstvo: Čeprav se je njegov prispevek k BDP zmanjšal, kmetijstvo ostaja pomembno, zlasti za mlečne izdelke, govedino in krompir.
- Industrija: Irska ima močno proizvodno bazo, vključno s farmacevtskimi izdelki, kemikalijami, medicinskimi pripomočki in predelavo hrane. Je tudi središče za globalna tehnološka podjetja, kot so Google, Apple in Facebook.
- Rast: Irska je v zadnjih desetletjih doživela znatno gospodarsko rast, pri čemer je BDP na prebivalca med najvišjimi na svetu, kar je v veliki meri posledica neposrednih tujih naložb (NTI) in izvoza.
Glavne industrije
- Tehnologija in IT: Irska je dom številnih multinacionalnih korporacij, zlasti v tehnološkem sektorju, zaradi ugodnega davčnega režima in usposobljene delovne sile.
- Farmacevtski izdelki in biotehnologija: Pomemben del svetovnih farmacevtskih izdelkov se proizvaja na Irskem, zaradi česar je Irska ena največjih izvoznic zdravil na svetu.
- Kmetijstvo in predelava hrane: Irska izvaža velike količine govedine, mlečnih izdelkov in drugih živil. Država je znana po svojih visokokakovostnih kmetijskih proizvodih.
- Finančne storitve: Dublin je pomembno finančno središče, zlasti za mednarodno bančništvo in zavarovalništvo.