Islandija, ki leži v severnem Atlantiku, je majhna otoška država z odprtim gospodarstvom, ki je močno odvisno od mednarodne trgovine. Kot članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ima Islandija koristi od tesne gospodarske integracije z Evropsko unijo (EU), čeprav ni članica EU. Islandija uvaja carine na uvoz iz držav, ki niso članice EGP, medtem ko je veliko blaga iz držav EGP in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) oproščeno carin. Islandske uvozne carine so strukturirane v skladu s harmoniziranim sistemom (HS) klasifikacije in se razlikujejo glede na vrsto izdelka in njegovo državo porekla.
Tarifna struktura na Islandiji
Islandski tarifni sistem sestavljajo naslednje vrste dajatev:
- Davek ad valorem: odstotek vrednosti uvoženega blaga.
- Specifična dajatev: Fiksni znesek, ki temelji na količini, teži ali prostornini blaga.
- Kombinirana dajatev: Kombinacija dajatev ad valorem in specifičnih dajatev, ki se uporabljajo za določeno blago.
Islandija v okviru sporazumov EGP in EFTA uporablja tarifne izjeme ali znižane tarife za številne izdelke, medtem ko za izdelke, uvožene iz držav brez preferencialov, velja polna stopnja dajatve. Poleg carin se lahko za uvoz plača davek na dodano vrednost (DDV) in trošarine za določene izdelke, kot so alkohol, tobak in gorivo.
Carinske stopnje po kategorijah izdelkov
1. Kmetijski proizvodi in živila
Kmetijstvo na Islandiji je zaradi ostrega podnebja in razgibanega terena relativno omejeno, kar pomeni, da Islandija uvaža znaten del svoje oskrbe s hrano. Uvozne tarife za kmetijske proizvode so na splošno višje, kar odraža potrebo po zaščiti domačih proizvajalcev.
1.1. Sadje in zelenjava
- Sveže sadje: Uvozne tarife za sveže sadje se običajno gibljejo med 10 % in 30 %, odvisno od vrste sadja. Tropsko sadje, kot sta ananas in mango, ima običajno višje tarife.
- Zelenjava: Za svežo in zamrznjeno zelenjavo veljajo carine v višini od 10 % do 20 %, odvisno od vrste proizvoda in sezonskosti.
- Predelano sadje in zelenjava: Za konzervirano ali zamrznjeno sadje in zelenjavo veljajo carine med 10 % in 25 %, odvisno od izdelka.
Posebne uvozne dajatve:
- Banane iz držav zunaj EGP: Za banane velja posebna tarifa v višini približno 75 EUR na tono.
- Sezonske tarife za zelenjavo: Med islandsko rastno sezono se lahko za določeno zelenjavo uporabijo višje tarife za zaščito lokalnih kmetov.
1.2 Mlečni izdelki
- Mleko: Uvoz mleka se sooča z carinami od 20 % do 40 %, odvisno od tega, ali je izdelek svež, v prahu ali predelan.
- Sir: Uvoz sira je običajno obdavčen z 10 % do 30 %, odvisno od sorte in predelave.
- Maslo in smetana: Uvozne dajatve za maslo in smetano se gibljejo od 20 % do 35 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Sir iz držav brez preferencialov: Za sir iz držav, ki niso članice EGP in nimajo trgovinskih sporazumov, lahko veljajo dodatne dajatve ali kvote.
1.3. Meso in perutnina
- Govedina: Za uvoz govedine veljajo carine v višini od 20 % do 50 %, odvisno od tega, ali je izdelek svež, zamrznjen ali predelan.
- Svinjina: Za svinjske izdelke veljajo carine od 15 % do 30 %, odvisno od vrste in predelave.
- Perutnina: Za uvoz perutnine veljajo carine v višini od 20 % do 35 %, za predelane proizvode pa veljajo višje stopnje.
Posebni uvozni pogoji:
- Meso iz držav EGP/EFTA: Za mesne izdelke, uvožene iz držav EGP ali EFTA v okviru preferencialnih trgovinskih sporazumov, se lahko uporabljajo znižanja ali izjeme tarif.
2. Industrijsko blago
Industrijsko blago predstavlja pomemben del islandskega uvoza, saj ima država majhno industrijsko bazo in se za široko paleto blaga, od tekstila do strojev, zanaša na tuje izdelke.
2.1 Tekstil in oblačila
- Bombažne tkanine in oblačila: Za bombažne tkanine in oblačila veljajo uvozne tarife v višini od 10 % do 20 %, odvisno od vrste izdelka in stopnje predelave.
- Sintetični tekstil: Za sintetične tkanine in oblačila običajno veljajo carine med 10 % in 25 %.
- Obutev: Uvoz obutve se obdavči po stopnjah med 15 % in 30 %, odvisno od materiala (usnje, sintetika itd.) in predvidene uporabe.
Posebne uvozne dajatve:
- Tekstil od preferencialnih trgovinskih partneric: Tekstil, uvožen iz držav s preferencialnimi trgovinskimi sporazumi, kot je EGP, je lahko upravičen do znižanih ali ničelnih tarif.
- Tekstil iz držav brez preferencialov (npr. Kitajska): Za zaščito domače industrije se lahko uporabijo višje tarife ali dodatne dajatve.
2.2 Stroji in elektronika
- Industrijski stroji: Stroji za kmetijske, gradbene in industrijske namene se običajno soočajo z carinami od 0 % do 5 %, saj to blago velja za bistveno za gospodarsko rast.
- Potrošniška elektronika: Za uvoz televizorjev, radijskih sprejemnikov, mobilnih telefonov in druge potrošniške elektronike veljajo carine od 5 % do 15 %, odvisno od izdelka.
- Računalniki in periferne naprave: Računalniki in sorodna oprema se na splošno soočajo z 0-odstotnimi tarifami, ker so uvrščeni med bistveno blago za tehnološki razvoj.
Posebni uvozni pogoji:
- Elektronika iz držav brez preferencialov: Elektronika iz držav, ki niso članice EGP/EFTA, se lahko sooča z višjimi tarifami, zlasti če ni veljavnih trgovinskih sporazumov.
2.3. Avtomobili in avtomobilski deli
- Osebna vozila: Za uvožena vozila veljajo 25-odstotne carine, kar odraža njihovo uvrstitev med potrošniško blago.
- Tovornjaki in gospodarska vozila: Gospodarska vozila, kot so tovornjaki in kombiji, so običajno obdavčena po stopnjah od 10 % do 15 %.
- Avtomobilski deli: Za uvoz avtomobilskih delov in dodatne opreme veljajo carine v višini od 5 % do 10 %, odvisno od vrste in uporabe izdelka.
Posebne uvozne dajatve:
- Luksuzni avtomobili: Za luksuzna in visokozmogljiva vozila, zlasti tista z velikimi motorji, lahko veljajo višje tarife.
- Rabljena vozila: Za uvoz rabljenih vozil lahko veljajo omejitve in višje tarife, odvisno od njihove starosti in vpliva na okolje.
3. Kemični izdelki
Islandija uvaža široko paleto kemičnih izdelkov za industrijsko in domačo uporabo. Carine za te izdelke se razlikujejo glede na njihovo klasifikacijo in predvideno uporabo.
3.1. Farmacevtski izdelki
- Zdravila: Za esencialna zdravila in farmacevtske izdelke običajno veljajo 0-odstotne tarife, kar zagotavlja cenovno dostopno zdravstveno varstvo.
- Nebistveni farmacevtski izdelki: Nebistveni farmacevtski izdelki, kot so vitamini in prehranska dopolnila, se soočajo s carinami od 5 % do 10 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Farmacevtski izdelki iz držav brez preferencialov: Za nekatera zdravila iz držav brez preferencialov lahko veljajo višje tarife, če ni sklenjenih trgovinskih sporazumov.
3.2. Plastika in polimeri
- Surova plastika: Uvoz surovih plastičnih materialov, kot so polimeri, ki se uporabljajo v proizvodnji, je obdavčen s stopnjo od 5 % do 10 %.
- Končni plastični izdelki: Za plastične izdelke, kot so posode, embalaža in potrošniško blago, veljajo carine v višini od 10 % do 20 %, odvisno od vrste in uporabe.
4. Lesni in papirni izdelki
Čeprav ima Islandija nekaj domače proizvodnje lesnih in papirnih izdelkov, država večino končnih lesnih in papirnih izdelkov uvaža.
4.1. Les in les
- Surov les: Za uvoz neobdelanega lesa, kot so hlodi in žagan les, veljajo carine od 0 % do 5 %, kar spodbuja uporabo surovin za lokalno proizvodnjo.
- Predelan les: Za uvoz predelanih lesnih izdelkov, kot sta vezan les in furnir, veljajo od 10 % do 20 % carine, odvisno od stopnje predelave.
4.2 Papir in karton
- Časopisni papir: Časopisni papir, ki je bistvenega pomena za založniško industrijo, je običajno obdavčen z 0 % do 5 %.
- Premazan papir: Za uvoz premazanih ali sijajnih papirnatih izdelkov veljajo carine v višini od 5 % do 10 %.
- Embalažni materiali: Karton in drugi embalažni materiali se obdavčijo z 10 % do 15 %, odvisno od predvidene uporabe.
5. Kovine in kovinski izdelki
Islandija uvaža različne kovinske izdelke za podporo svojemu gradbenemu, proizvodnemu in energetskemu sektorju. Država ima tudi aktivno aluminijasto industrijo, ki proizvaja in izvaža aluminijaste izdelke.
5.1 Železo in jeklo
- Surovo železo in jeklo: Za uvoz surovega železa in jekla za industrijsko uporabo običajno veljajo carine od 0 % do 5 %, odvisno od stopnje predelave.
- Končni jekleni izdelki: Uvoz končnih jeklenih izdelkov, kot so nosilci, palice in cevi, se sooča s tarifami od 5 % do 10 %, odvisno od njihove uporabe.
5.2. Aluminij
- Surovi aluminij: Za islandski uvoz aluminija, zlasti surovih aluminijevih ingotov, običajno veljajo 0-odstotne tarife, glede na to, da je država vključena v aluminijasto industrijo.
- Aluminijasti izdelki: Končni aluminijasti izdelki, kot so pločevinke, plošče in potrošniško blago, so obdavčeni s stopnjo od 5 % do 10 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Jeklo in aluminij iz držav brez preferencialov: Za uvoz jeklenih in aluminijastih izdelkov iz držav brez preferencialov se lahko uporabijo dodatne dajatve ali protidampinške tarife.
6. Energetski izdelki
Energetski proizvodi, vključno s fosilnimi gorivi in opremo za obnovljive vire energije, so ključnega pomena za islandsko gospodarstvo, ki je močno odvisno od geotermalne in hidroenergije.
6.1 Fosilna goriva
- Surova nafta: Za uvoz surove nafte in drugih fosilnih goriv običajno veljajo 0-odstotne tarife, glede na njihov pomen za energetsko varnost države.
- Rafinirani naftni derivati: Za bencin, dizelsko gorivo in druge rafinirane naftne derivate veljajo carine od 5 % do 10 %, poleg tega pa se uporabljajo dodatne trošarine.
- Premog: Uvoz premoga se sooča s 5-odstotnimi carinami, odvisno od njegove uporabe v industrijske namene.
6.2 Oprema za obnovljive vire energije
- Sončne celice: Za uvoz opreme za obnovljive vire energije, kot so sončne celice, veljajo 0-odstotne tarife, kar odraža zavezanost Islandije razvoju čiste energije.
- Vetrne turbine: Vetrne turbine in druga oprema za obnovljive vire energije so običajno oproščene tarif, saj država spodbuja naložbe v infrastrukturo za obnovljive vire energije.
Posebne uvozne dajatve po državah
1. Evropski gospodarski prostor (EGP)
Kot članica EGP ima Islandija koristi od brezcarinske trgovine z drugimi državami članicami EGP, kar vključuje vse države EU in druge članice EFTA (Norveška, Švica in Lihtenštajn). Blago, uvoženo iz teh držav, se običajno ne obdavči z nobenimi tarifami, če izpolnjuje zahteve glede pravil o poreklu.
2. Združene države Amerike
Za blago, uvoženo iz Združenih držav Amerike, veljajo standardne tarifne stopnje, saj Islandija nima sporazuma o prosti trgovini z ZDA. Vendar pa so nekateri ameriški izdelki lahko upravičeni do znižanih tarif v okviru preferencialnih trgovinskih režimov v določenih sektorjih, kot sta tehnologija ali energija.
3. Kitajska
Kitajska je ena največjih trgovinskih partneric Islandije, zlasti za elektroniko, stroje in potrošniško blago. Za večino blaga, uvoženega iz Kitajske, veljajo standardne tarifne stopnje, čeprav sta Islandija in Kitajska leta 2013 podpisali sporazum o prosti trgovini, ki znižuje tarife za določeno blago, zlasti morske sadeže in industrijske izdelke.
4. Države v razvoju
Islandija kot del EFTE ponuja preferencialne tarifne stopnje za blago, uvoženo iz nekaterih držav v razvoju v okviru splošnega sistema preferencialov (GSP). To omogoča znižane tarife ali brezcarinski dostop za določene izdelke iz držav v razvoju, zlasti za kmetijske izdelke in tekstil.
Dejstva o državi: Islandija
- Uradno ime: Republika Islandija (Lýðveldið Ísland)
- Glavno mesto: Reykjavík
- Največja mesta:
- Reykjavík
- Kópavogur
- Hafnarfjörður
- Dohodek na prebivalca: 55.000 $ (ocena 2023)
- Prebivalstvo: 375.000 (ocena za leto 2023)
- Uradni jezik: islandščina
- Valuta: islandska krona (ISK)
- Lega: Severna Evropa, v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo, Norveško in Britanskim otočjem.
Opis geografije, gospodarstva in glavnih industrijskih panog Islandije
Geografija
Islandija je majhna otoška država v severnem Atlantiku, znana po svojih edinstvenih geoloških značilnostih, vključno z vulkani, ledeniki, gejzirji in vročimi vrelci. Država je geološko aktivna, z redno vulkansko aktivnostjo in potresi. Pokrajino zaznamujejo razgibane gore, fjordi in obsežna polja lave, kar prispeva k redki poseljenosti. Lega Islandije ji omogoča dostop do bogatih ribolovnih območij in obnovljivih virov energije, zlasti geotermalne energije in hidroenergije.
Gospodarstvo
Islandsko gospodarstvo je zelo razvito in raznoliko, med glavnimi sektorji pa so ribištvo, turizem, obnovljivi viri energije in proizvodnja aluminija. Država ima enega najvišjih življenjskih standardov na svetu, dobro izobraženo prebivalstvo in močne sisteme socialnega varstva. Islandsko gospodarstvo je izvozno usmerjeno, pri čemer so morski sadeži glavni izvozni artikel, skupaj z aluminijem in tehnologijo obnovljivih virov energije.
Islandska gospodarska politika poudarja trajnost, s poudarkom na čisti energiji in okolju prijaznih panogah. Država se skoraj v celoti napaja iz obnovljivih virov energije in je postala vodilna v svetu na področju razvoja geotermalne energije.
Glavne industrije
- Ribištvo: Ribiška industrija je ključnega pomena za islandsko gospodarstvo in predstavlja znaten del izvoza. Država izvaža ribje izdelke, kot so trska, vahnja in skuša, na trge po vsem svetu.
- Turizem: Turizem je v zadnjih letih hitro rasel, kar je posledica edinstvenih naravnih znamenitosti Islandije, vključno z gejzirji, vulkani, slapovi in severnim sijem.
- Obnovljiva energija: Islandija je vodilna v proizvodnji geotermalne energije, ki jo uporablja za napajanje domov, industrije in rastlinjakov. Država izvaža tudi tehnologijo in strokovno znanje na tem področju.
- Proizvodnja aluminija: Islandska energetsko intenzivna industrija taljenja aluminija je ena največjih na svetu in se zanaša na bogate geotermalne in hidroenergetske vire države.
- Tehnologija in storitve: Islandski tehnološki sektor, zlasti razvoj programske opreme in shranjevanje podatkov, je doživel znatno rast zaradi zanesljive energetske infrastrukture države in hladnega podnebja, ki je idealno za podatkovne centre.