Uvozne dajatve za Grčijo

Grčija, ki se nahaja v jugovzhodni Evropi, je članica Evropske unije (EU) in del evroobmočja . Kot država članica EU Grčija pri uvozu iz držav zunaj EU upošteva skupno carinsko tarifo EU (SCT). Carinske stopnje za uvoz v Grčijo so določene s klasifikacijo kod harmoniziranega sistema (HS) in se lahko razlikujejo glede na kategorijo izdelka in državo porekla. Blago, uvoženo iz drugih držav EU, ni predmet carin, medtem ko se za izdelke iz držav zunaj EU lahko uporabljajo različne carinske stopnje, vključno s posebnimi uvoznimi dajatvami.

Uvozne dajatve za Grčijo


Tarifna struktura v Grčiji

Grčija se drži skupne carinske tarife (SCT) Evropske unije, kar pomeni, da za izdelke, uvožene iz držav zunaj EU, veljajo enake tarifne stopnje, ki veljajo v vseh državah članicah EU. Vrste uporabljenih tarif vključujejo:

  • Davek ad valorem: odstotek, ki temelji na vrednosti uvoženega blaga (npr. 10 % vrednosti izdelka).
  • Specifična dajatev: Fiksni znesek, ki temelji na količini ali teži uvoženega blaga (npr. 2 € na kilogram).
  • Kombinirana dajatev: mešanica dajatev ad valorem in specifičnih dajatev, odvisno od izdelka.

Poleg carin je uvoženo blago predmet tudi davka na dodano vrednost (DDV) in lahko se zanj plačajo trošarine, zlasti za izdelke, kot so alkohol, tobak in energenti.

Grčija ima kot del EU koristi tudi od preferencialnih trgovinskih sporazumov, vključno s splošnim sistemom preferencialov (GSP), ki ponuja nižje tarife ali brezcarinski dostop do nekaterih izdelkov iz držav v razvoju.


Carinske stopnje po kategorijah izdelkov

1. Kmetijski proizvodi in živila

Kmetijski proizvodi in živila se zaradi svojega pomena za grško gospodarstvo pogosto soočajo z višjimi tarifami, zlasti ker ima kmetijstvo ključno vlogo v domači proizvodnji države. Uvoz živil je strogo reguliran, da bi zaščitil lokalne proizvajalce.

1.1. Sadje in zelenjava

  • Sveže sadje: Uvozne tarife za sveže sadje se gibljejo od 5 % do 15 %, odvisno od vrste sadja. Agrumi so na primer obdavčeni s približno 10 %, medtem ko za tropsko sadje, kot so banane, veljajo višje stopnje.
  • Zelenjava: Za svežo in zamrznjeno zelenjavo veljajo uvozne dajatve med 0 % in 14 %.
  • Predelano sadje in zelenjava: Konzervirano ali zamrznjeno sadje in zelenjava sta običajno obdavčena z 10 % do 20 %.

Posebne uvozne dajatve:

  • Banane iz držav zunaj EU: Velja posebna tarifa v višini približno 75 EUR na tono.
  • Določeno sadje iz določenih držav: Za izdelke, kot so agrumi iz držav brez preferencialov, se lahko uvedejo posebne tarife, odvisno od kvot.

1.2 Mlečni izdelki

  • Mleko: Uvoz mleka je obdavčen po stopnjah med 20 % in 30 %, odvisno od vrste in ali je sveže ali v prahu.
  • Sir: Uvoz sira se sooča z tarifami od 5 % do 25 %, pri čemer so mehki siri, kot je feta, običajno obdavčeni po nižjih stopnjah v primerjavi s trdimi siri.
  • Maslo in smetana: Za ta izdelka veljajo carine v višini od 10 % do 30 %.

Posebne uvozne dajatve:

  • Sir iz držav zunaj EU: Sir iz držav brez sporazumov o prosti trgovini se lahko sooča z višjimi dajatvami, ki včasih presegajo 140 evrov na 100 kilogramov.

1.3. Meso in perutnina

  • Govedina: Uvožena govedina je obdavčena z 12 % do 30 %, odvisno od tega, ali je sveža, zamrznjena ali predelana.
  • Svinjina: Za uvoz svinjine veljajo carine v razponu od 10 % do 20 %.
  • Perutnina: Za perutninske izdelke veljajo carine med 15 % in 20 %, pri čemer so stopnje za predelano perutnino višje.

Posebni uvozni pogoji:

  • Govedina iz ZDA: Uvoz govedine iz ZDA se sooča z dodatnimi omejitvami in tarifami zaradi predpisov EU o hormonsko obdelanem mesu, pri čemer za goveje meso, ki presega kvoto, veljajo znatne tarife.

2. Industrijsko blago

Industrijsko blago je eden glavnih uvoznih artiklov v Grčijo, vključno s tekstilom, stroji in potrošniško elektroniko. Carinske stopnje za to blago so določene z njegovo klasifikacijo in se pogosto razlikujejo glede na stopnjo predelave.

2.1 Tekstil in oblačila

  • Bombažne tkanine in oblačila se običajno soočajo s carinami od 8 % do 12 %, odvisno od tega, ali gre za surovine ali končne izdelke.
  • Sintetični tekstil: Izdelki iz sintetičnih vlaken, kot sta poliester ali najlon, so obdavčeni po stopnjah med 5 % in 10 %.
  • Obutev: Za obutev, tako usnjeno kot sintetično, veljajo običajno od 12 % do 17 % carine.

Posebne uvozne dajatve:

  • Tekstil iz držav v razvoju (npr. Bangladeš): V okviru splošnega sistema preferencialov (GSP) EU se lahko uporabljajo preferencialne tarife ali brezcarinski dostop, kar koristi uvozu iz določenih držav v razvoju.

2.2 Stroji in elektronika

  • Industrijski stroji: Uvoz industrijskih in kmetijskih strojev je običajno obdavčen z 0 % do 5 %, kar odraža njihov pomen za grško industrijsko bazo.
  • Potrošniška elektronika: Televizorji, radijski sprejemniki in mobilni telefoni se soočajo s tarifami od 5 % do 10 %, odvisno od izdelka.
  • Računalniki in periferne naprave: Za računalnike in sorodno opremo na splošno veljajo 0-odstotne tarife zaradi Sporazuma o informacijski tehnologiji (ITA), ki odpravlja tarife za številne visokotehnološke izdelke.

Posebni uvozni pogoji:

  • Stroji iz držav v razvoju: Za stroje, uvožene iz držav v razvoju, se lahko uporabljajo znižane tarife, kar spodbuja industrijski razvoj.

2.3. Avtomobili in avtomobilski deli

  • Osebna vozila: Uvozne dajatve za avtomobile znašajo 10 %, dodatni davki pa se naložijo za luksuzna vozila.
  • Tovornjaki in gospodarska vozila: Carine za tovornjake in druga gospodarska vozila se gibljejo med 5 % in 10 %, odvisno od velikosti in prostornine motorja.
  • Avtomobilski deli: Za avtomobilske komponente, kot so motorji in zavore, veljajo od 4 % do 8 % carine.

Posebne uvozne dajatve:

  • Japonski avtomobili: V skladu s sporazumom o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (EPA) so bile znižane tarife za nekatere japonske avtomobile, nekatere kategorije pa so zdaj oproščene dajatev.

3. Kemični izdelki

Kemični izdelki, vključno s farmacevtskimi izdelki in plastiko, so ključni uvoz v Grčijo. Carine za te izdelke se razlikujejo glede na njihovo uporabo – bodisi za industrijske namene bodisi kot končno potrošniško blago.

3.1. Farmacevtski izdelki

  • Zdravila: Farmacevtski izdelki običajno uživajo 0-odstotne carine, kar zagotavlja cenovno ugoden dostop do bistvenih zdravil.
  • Nemedicinske kemične spojine: Uvoz kemikalij za industrijsko uporabo se sooča s carinami med 3 % in 6 %, odvisno od njihove razvrstitve.

Posebne uvozne dajatve:

  • Farmacevtski izdelki iz držav zunaj EU: Če izdelki ne izpolnjujejo zdravstvenih in varnostnih predpisov EU, lahko veljajo nekatere omejitve ali višje tarife.

3.2. Plastika in polimeri

  • Surovi plastični materiali: Carine za surove plastične vložke, kot so polimeri, so običajno določene na približno 6,5 %.
  • Plastični izdelki: Končni plastični izdelki, vključno z embalažo in potrošniškimi izdelki, so obdavčeni s stopnjo od 3 % do 8 %.

4. Lesni in papirni izdelki

4.1. Les in les

  • Surov les: Uvozne dajatve za neobdelan les se gibljejo od 0 % do 2 %, kar spodbuja njegovo uporabo v gradbeništvu in proizvodnji.
  • Predelan les: Carine za predelane lesne izdelke, kot sta vezan les in furnir, so običajno med 4 % in 6 %.

Posebne uvozne dajatve:

  • Les iz določenih držav: Za uvoz lesa iz držav z netrajnostnimi praksami sečnje se lahko uporabljajo dodatne dajatve.

4.2 Papir in karton

  • Časopisni papir: Uvoz časopisnega papirja je pogosto brez dajatev, da bi podprl lokalno založniško industrijo.
  • Premazan papir: Za izdelke s premazom ali sijajnim papirjem veljajo uvozne tarife od 3 % do 7 %.
  • Embalažni materiali: Karton in embalažni materiali so običajno obdavčeni s stopnjo od 5 % do 8 %.

5. Kovine in kovinski izdelki

5.1 Železo in jeklo

  • Surovo jeklo: Za uvoz surovega jekla običajno veljajo carine od 0 % do 3 %.
  • Končni jekleni izdelki: Carine za predelane jeklene izdelke, kot so nosilci in cevi, se gibljejo med 3 % in 6 %.
  • Nerjaveče jeklo: Izdelki iz nerjavečega jekla se soočajo s carinami od 0 % do 5 %, odvisno od vrste izdelka.

Posebne uvozne dajatve:

  • Uvoz jekla iz Kitajske: Za nekatere jeklene izdelke iz Kitajske veljajo protidampinške dajatve v višini do 25 % zaradi pomislekov glede prenasičenosti trga s podcenjenimi izdelki.

5.2. Aluminij

  • Surovi aluminij: Carine za surovi aluminij so običajno določene na 2 % do 4 %.
  • Aluminijasti izdelki: Za končne aluminijaste izdelke, vključno s pločevinkami in embalažo, veljajo od 5 % do 8 % carine.

6. Energetski izdelki

6.1 Fosilna goriva

  • Surova nafta: Uvoz surove nafte se običajno sooča z 0-odstotnimi carinami, saj je uvoz energije ključnega pomena za grško gospodarstvo.
  • Zemeljski plin: Zemeljski plin je pogosto oproščen dajatev, zlasti v okviru posebnih trgovinskih sporazumov.
  • Premog: Uvoz premoga je običajno obdavčen z 0 % do 2 %, odvisno od države izvora.

6.2 Oprema za obnovljive vire energije

  • Sončne celice: Za uvoz sončnih celic običajno veljajo carine med 0 % in 2 %, kar je v skladu s prizadevanji Grčije za spodbujanje obnovljivih virov energije.
  • Vetrne turbine: Oprema za vetrno energijo je običajno oproščena tarif, da bi spodbudili naložbe v obnovljive vire energije.

Posebne uvozne dajatve po državah

1. Evropska unija (EU)

Kot članica Evropske unije Grčija ne uvaja carin na uvoz iz drugih držav EU zaradi enotnega evropskega trga, ki omogoča prosti pretok blaga.

2. Združene države Amerike

Za izdelke iz Združenih držav veljajo standardne tarife EU. Vendar pa se lahko zaradi trgovinskih sporov za nekatere ameriške izdelke, zlasti jeklo in aluminij, uporabijo dodatne tarife, ki segajo od 10 % do 25 %.

3. Kitajska

Za kitajski uvoz veljajo standardne tarife SCT, vendar se za določeno blago, kot sta tekstil in jeklo, zaradi pomislekov glede nepoštenih trgovinskih praks in dampinga poceni izdelkov, uporabljajo protidampinške dajatve v višini do 25 %.

4. Države v razvoju

Grčija kot del EU uporablja preferencialne tarifne stopnje za uvoz iz držav v razvoju v okviru splošnega sistema preferencialov (GSP). To omogoča znižane ali ničelne tarife za blago iz upravičenih držav, zlasti za tekstil, kmetijske proizvode in surovine.

5. Japonska

V skladu s sporazumom o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (EPA) imajo številni japonski izdelki, vključno z avtomobili in elektroniko, znižane tarife ali dostop do grškega trga brez dajatev.


Podatki o državi: Grčija

  • Uradno ime: Helenska republika (Ελληνική Δημοκρατία)
  • Glavno mesto: Atene
  • Največja mesta:
    • Atene
    • Solun
    • Patras
  • Dohodek na prebivalca: 22.000 $ (ocena 2023)
  • Prebivalstvo: 10,4 milijona (ocena za leto 2023)
  • Uradni jezik: grščina
  • Valuta: evro (€)
  • Lega: Jugovzhodna Evropa, meji na Albanijo, Severno Makedonijo, Bolgarijo in Turčijo, z obalami vzdolž Egejskega, Jonskega in Sredozemskega morja.

Opis geografije, gospodarstva in glavnih industrij Grčije

Geografija

Grčija se nahaja v jugovzhodni Evropi, z gorato celino in obsežno obalo vzdolž Egejskega, Jonskega in Sredozemskega morja. Znana je po številnih otokih, med katerimi so najbolj znani Kreta, Rodos in Kikladi. Grški razgibani teren je v preteklosti oblikoval njeno kmetijstvo in trgovino, zaradi svoje strateške lege pa je ključno središče za trgovino med Evropo, Azijo in Afriko.

Gospodarstvo

Grško gospodarstvo je mešano in razvito, večinoma storitveno, pri čemer sta turizem in ladijski promet dva najpomembnejša sektorja. Država ima bogato kulturno zgodovino, zaradi česar je glavna destinacija za mednarodne obiskovalce. Poleg tega ima Grčija močan kmetijski sektor, med ključnimi izvoznimi proizvodi pa so olive, olivno olje, vino in morski sadeži.

Vendar se je grško gospodarstvo soočilo tudi z velikimi izzivi, vključno z dolžniško krizo, ki se je začela leta 2009. Po tem je Grčija uvedla stroge varčevalne ukrepe, gospodarske reforme in programe finančne pomoči za stabilizacijo svojega gospodarstva. Kot članica Evropske unije ima Grčija koristi od enotnega trga, ki omogoča prost pretok blaga in storitev čez meje.

Glavne industrije

  1. Turizem: Bogata zgodovinska dediščina in naravne lepote Grčije vsako leto privabljajo milijone turistov. Ta sektor pomembno prispeva k BDP države in zagotavlja zaposlitev velikemu delu prebivalstva.
  2. Ladijski promet: Grčija ima eno največjih trgovskih flot na svetu. Zaradi strateške lege države je ključni akter v svetovnem ladijskem prometu in logistiki.
  3. Kmetijstvo: Grčija je znana po pridelavi oljk, olivnega olja, sadja, zelenjave in vina. Kmetijski sektor je ključnega pomena tako za domačo porabo kot za izvoz.
  4. Proizvodnja: Proizvodni sektor v Grčiji vključuje predelavo hrane, tekstil in kemikalije. Pomemben dejavnik je nacionalno gospodarstvo.
  5. Energija: Grčija povečuje naložbe v obnovljive vire energije, zlasti v sončno in vetrno energijo. Sončno podnebje in vetrovni otoki države zagotavljajo idealne pogoje za razcvet teh panog.