Nemčija kot eno največjih gospodarstev v Evropi in ključni akter v svetovni trgovini uporablja strukturiran sistem carinskih tarif za blago, uvoženo iz držav zunaj Evropske unije (EU). Kot država članica EU Nemčija za uvoz iz držav zunaj EU upošteva skupno carinsko tarifo EU (SCT).
Tarifna struktura v Nemčiji
Carinske tarife, ki se uporabljajo v Nemčiji, so usklajene s skupno carinsko tarifo EU (SCT). Nemčija uporablja različne tarifne strukture glede na naravo izdelka:
- Davek ad valorem: odstotek vrednosti uvoženega blaga (npr. 10 % celotne vrednosti izdelka).
- Specifična dajatev: Fiksni znesek, ki temelji na fizičnih lastnostih blaga (npr. 2 € na kilogram).
- Kombinirana dajatev: Kombinacija dajatev ad valorem in specifičnih dajatev, ki se uporabljajo za nekatere izdelke.
Carinske tarife v Nemčiji se razlikujejo tudi glede na državo porekla zaradi obsežne mreže trgovinskih sporazumov in preferencialnih trgovinskih shem EU z različnimi regijami. Blago, uvoženo iz drugih držav članic EU, ni predmet carin zaradi enotnega evropskega trga, ki zagotavlja prosti pretok blaga. Za države zunaj EU se tarife razlikujejo glede na kategorijo izdelka in trgovinske sporazume.
Carinske stopnje po kategorijah izdelkov
1. Kmetijski proizvodi in živila
Nemčija uvaža široko paleto kmetijskih proizvodov in živil, od katerih za mnoge veljajo tarife, namenjene zaščiti kmetijstva EU. Specifične dajatve so odvisne od vrste proizvoda in njegove države porekla.
1.1. Sadje in zelenjava
- Sveže sadje: Uvozne tarife za sveže sadje se običajno gibljejo med 5 % in 20 %, odvisno od vrste sadja. Na primer, tropsko sadje, kot sta ananas in banane, ima običajno višje tarife v primerjavi s sadjem iz zmernih območij, kot so jabolka.
- Zelenjava: Sveža in zamrznjena zelenjava je običajno obdavčena po stopnjah med 5 % in 14 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Banane iz držav zunaj EU: Zanje velja posebna tarifa v višini 75 evrov na tono.
- Agrumi: Za nekatere vrste agrumov se lahko uporabljajo posebne dajatve za zaščito domače proizvodnje v južnih državah EU.
1.2 Mlečni izdelki
- Mleko in smetana: Ta uvoz se obdavči po stopnjah med 10 % in 30 %, odvisno od vrste in oblike (sveže, v prahu itd.).
- Sir: Uvoz sira se običajno sooča s carinami med 5 % in 25 %. Carina je odvisna od vrste sira (mehki, trdi, predelani).
- Maslo: Uvozne dajatve na maslo se običajno gibljejo od 10 % do 25 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Sir iz držav zunaj EU brez trgovinskih sporazumov: Za izdelke lahko veljajo višje dajatve ali kvote, z dodatno dajatvijo do 140 evrov na 100 kilogramov.
1.3. Meso in perutnina
- Govedina: Za uvoz govedine običajno veljajo carine v višini od 12 % do 30 %, odvisno od tega, ali je meso sveže, zamrznjeno ali predelano.
- Svinjina: Uvoz svinjine se običajno sooča z carinami v višini od 10 % do 20 %.
- Perutnina: Perutnina, kot sta piščanec in puran, je običajno obdavčena po stopnjah med 15 % in 20 %.
Posebni uvozni pogoji:
- Govedina iz ZDA: Uvoz govedine iz ZDA se lahko sooči z višjimi tarifami zaradi omejitev EU glede hormonsko obdelane govedine, ki je prepovedana. Veljajo kvote, uvoz, ki presega kvote, pa se sooča s kazenskimi tarifami.
2. Industrijsko blago
Nemčija je vodilni proizvajalec in izvoznik industrijskega blaga, uvaža pa tudi veliko količino tekstila, elektronike in strojev. Carine za industrijske izdelke se razlikujejo glede na vrsto izdelka in glede na to, ali veljajo za bistveno industrijsko uporabo ali potrošniško blago.
2.1 Tekstil in oblačila
- Bombažne tkanine: Bombažne tkanine in oblačila so običajno obdavčeni po stopnjah med 8 % in 12 %, odvisno od artikla in njegove države porekla.
- Sintetični tekstil: Za izdelke iz sintetičnih vlaken, kot je poliester, veljajo od 5 % do 10 % carine, odvisno od tega, ali gre za surove tkanine ali končna oblačila.
- Obutev: Uvoz obutve, ne glede na to, ali je usnjena ali sintetična, se običajno sooča s carinami v višini od 12 % do 17 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Uvoz tekstila iz držav v razvoju (npr. Bangladeš): Za uvoz iz nekaterih držav v razvoju se lahko uporabljajo znižane tarife ali dostop brez dajatev v okviru splošnega sistema preferencialov (GSP) ali pobude Vse razen orožja (EBA).
2.2 Stroji in elektronika
- Industrijski stroji: Uvoz strojev, ki se uporabljajo v panogah, kot sta gradbena ali proizvodna oprema, se običajno sooča s carinami med 0 % in 5 %, saj veljajo za bistvene za gospodarski razvoj.
- Potrošniška elektronika (televizorji, radijski sprejemniki itd.): Carine za potrošniško elektroniko se gibljejo od 5 % do 10 %, odvisno od izdelka.
- Računalniki in periferne naprave: Nemčija uporablja 0-odstotne tarife za uvoz računalnikov, perifernih naprav in sorodnih komponent zaradi Sporazuma o informacijski tehnologiji (ITA), ki odpravlja tarife za nekatere visokotehnološke izdelke.
Posebni uvozni pogoji:
- Stroji iz držav v razvoju: V okviru sheme GSP EU se lahko uporabljajo preferencialne tarife, ki znižujejo tarife za uvoz strojev iz upravičenih držav v razvoju.
2.3. Avtomobili in avtomobilski deli
- Osebna vozila: Uvozne dajatve za avtomobile znašajo 10 %, v skladu s pravili EU za uvoz avtomobilov iz držav zunaj EU.
- Tovornjaki in gospodarska vozila: Carine za tovornjake in druga gospodarska vozila se gibljejo med 5 % in 10 %, odvisno od velikosti in vrste vozila.
- Avtomobilski deli: Avtomobilski deli so običajno obdavčeni s 4 % do 8 %, pri čemer so za bistvene dele, kot so motorji, tarife nižje.
Posebne uvozne dajatve:
- Japonski avtomobili: V skladu s sporazumom o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (EPA) se carine za japonske avtomobile postopoma znižujejo, nekatere kategorije vozil pa so zdaj oproščene dajatev.
3. Kemični izdelki
3.1. Farmacevtski izdelki
- Zdravila: Večina farmacevtskega uvoza, vključno z zdravili in aktivnimi farmacevtskimi sestavinami (API), je v skladu s Sporazumom o olajševanju trgovine STO oproščena tarif, da se zagotovi cenovno dostopna zdravstvena oskrba.
- Nemedicinske kemikalije: Drugi kemični izdelki, vključno z industrijskimi kemikalijami in gnojili, so običajno obdavčeni s 3 % do 6 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Kemikalije v razsutem stanju iz nekaterih držav: Tarife se lahko prilagodijo na podlagi okoljskih in varnostnih predpisov, pri čemer so dajatve višje za izdelke iz regij, ki ne izpolnjujejo standardov EU.
3.2. Plastika in polimeri
- Surova plastika: Uvoz surovih plastičnih materialov, kot so polimeri, se sooča s carino v višini približno 6,5 %.
- Plastični izdelki: Za končne plastične izdelke, vključno z embalažnimi materiali, veljajo carine med 3 % in 8 %.
4. Lesni in papirni izdelki
4.1. Les in les
- Surov les: Za uvoz nepredelanega lesa, kot so hlodi in žagan les, veljajo carine od 0 % do 2 % za podporo gradbeni industriji.
- Predelan les: Carine za predelan les, kot sta vezan les in iverne plošče, se običajno gibljejo od 4 % do 6 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Les iz držav zunaj EU: Za uvoz lesa iz določenih držav zunaj EU se lahko zaradi trajnostnih ukrepov povišajo tarife.
4.2 Papir in karton
- Časopisni papir: Uvoz časopisnega papirja je običajno prost dajatev za podporo založniški industriji.
- Premazan papir: Carine za premazan in sijajen papir so običajno določene na 3 % do 7 %.
- Embalažni materiali: Karton in drugi embalažni materiali so obdavčeni s stopnjo od 5 % do 8 %, odvisno od vrste papirja in predvidene uporabe.
5. Kovine in kovinski izdelki
5.1 Železo in jeklo
- Surovo jeklo: Uvoz surovega jekla, kot je železova ruda, je običajno obdavčen z 0 % do 3 %.
- Končni jekleni izdelki: Carine za končne jeklene izdelke, kot so jeklene palice, pločevine in nosilci, se običajno gibljejo med 3 % in 6 %.
- Nerjaveče jeklo: Uvoz nerjavečega jekla je običajno obdavčen z 0 % do 5 %, odvisno od vrste izdelka.
Posebne uvozne dajatve:
- Uvoz jekla iz Kitajske: Za določen uvoz kitajskega jekla veljajo protidampinške dajatve v višini od 10 % do 25 % zaradi ukrepov trgovinske zaščite EU.
5.2. Aluminij
- Surovi aluminij: Za uvoz aluminija, vključno z ingoti in ploščami, veljajo od 2 % do 4 % tarife.
- Aluminijasti izdelki: Za končne aluminijaste izdelke, kot so pločevinke in embalaža, veljajo carine med 5 % in 8 %.
6. Energetski izdelki
6.1 Fosilna goriva
- Surova nafta: Uvoz surove nafte se običajno sooča z 0-odstotnimi carinami, saj sta EU in Nemčija za proizvodnjo energije močno odvisni od uvožene nafte.
- Rafinirani naftni derivati: Uvoz bencina, dizla in drugih rafiniranih derivatov je obdavčen s 5 % do 10 %, poleg trošarin.
- Zemeljski plin: Zemeljski plin je običajno oproščen dajatev v skladu z obstoječimi trgovinskimi sporazumi.
6.2 Oprema za obnovljive vire energije
- Sončne celice: Za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije se sončne celice običajno uvažajo s tarifami med 0 % in 2 %.
- Vetrne turbine: Oprema vetrnih turbin je običajno oproščena tarif, da bi podprla energetski prehod Nemčije.
Posebne uvozne dajatve po državah
1. Evropska unija (EU)
Blago, uvoženo iz drugih držav članic EU, ni predmet carin. Prosti pretok blaga je temeljno načelo enotnega evropskega trga, ki omogoča kroženje blaga brez carinskih pregledov ali dodatnih tarif znotraj EU.
2. Združene države Amerike
Za ZDA veljajo standardne tarife EU za blago, uvoženo v Nemčijo. Vendar pa se lahko zaradi trgovinskih napetosti in sporov za nekatere ameriške izdelke, zlasti jeklo, aluminij in kmetijske proizvode, uvedejo dodatne tarife ali povračilne dajatve v višini od 10 % do 25 %.
3. Kitajska
Za uvoz iz Kitajske veljajo standardne stopnje skupne skupne carinske dajatve, vendar se za določeno blago, vključno s tekstilom in jeklom, uporabljajo protidampinške dajatve v višini do 25 % zaradi pomislekov glede nepoštenih trgovinskih praks in dampinga podcenjenih izdelkov na trgu EU.
4. Države v razvoju
Nemčija kot del EU ponuja preferencialne tarifne stopnje državam v razvoju v okviru splošnega sistema preferencialov (GSP). To omogoča znižane ali ničelne tarife za uvoz iz držav v razvoju, zlasti za blago, kot so tekstil, kmetijski proizvodi in surovine.
5. Japonska
V skladu s sporazumom o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (EPA) veljajo znižane tarife za številne japonske izdelke, vključno z avtomobili in elektroniko. V okviru tega sporazuma so bile tarife za japonske avtomobile postopoma odpravljene, številne druge blago pa ima prednostni dostop do nemškega trga.
Dejstva o državi: Nemčija
- Uradno ime: Zvezna republika Nemčija (Bundesrepublik Deutschland)
- Glavno mesto: Berlin
- Največja mesta:
- Berlin
- Hamburg
- München
- Dohodek na prebivalca: 53.075 $ (ocena 2023)
- Prebivalstvo: 84 milijonov (ocena za leto 2023)
- Uradni jezik: nemščina
- Valuta: evro (€)
- Lega: Srednja Evropa, ki meji na Dansko na severu, Poljsko in Češko na vzhodu, Avstrijo in Švico na jugu ter Francijo, Luksemburg, Belgijo in Nizozemsko na zahodu.
Opis geografije, gospodarstva in glavnih industrijskih panog Nemčije
Geografija
Nemčija se nahaja v osrčju Evrope in ima raznoliko pokrajino, ki sega od obal Severnega morja in Baltika na severu do Alp na jugu. Državo prečka več večjih rek, vključno z Renom, Labo in Donavo, ki so v preteklosti igrale ključno vlogo v trgovini. Zaradi osrednje lege Nemčije je to naravno središče trgovine znotraj Evrope ter med Evropo in drugimi regijami.
Gospodarstvo
Nemčija je največje evropsko gospodarstvo in eno najmočnejših na svetu. Ima visoko razvito industrijsko bazo, usposobljeno delovno silo ter sloves inženiringa in inovacij. Država je tretja največja izvoznica na svetu, njeno gospodarstvo pa je zelo odvisno od mednarodne trgovine. Nemčija je članica Evropske unije in evroobmočja ter ima osrednjo vlogo pri odločanju EU o trgovinski in gospodarski politiki.
Nemško gospodarstvo zaznamuje proizvodnja, zlasti v panogah, kot so proizvodnja avtomobilov, kemikalije, elektronika, stroji in obnovljivi viri energije. Nemški izvoz vključuje blago z visoko dodano vrednostjo, kot so avtomobili, stroji, farmacevtski izdelki in industrijska oprema. Poleg tega k gospodarstvu pomembno prispeva storitveni sektor, zlasti finance, turizem in logistika.
Glavne industrije
- Avtomobilska industrija: Nemčija je dom nekaterih največjih in najbolj znanih proizvajalcev avtomobilov na svetu, vključno z Volkswagenom, BMW-jem in Mercedes-Benzom. Avtomobilska industrija predstavlja pomemben del nemškega izvoza.
- Kemikalije in farmacevtski izdelki: Nemška kemična podjetja, kot sta BASF in Bayer, so vodilna v svetu v proizvodnji industrijskih kemikalij in farmacevtskih izdelkov.
- Inženiring in stroji: Nemška inženirska podjetja proizvajajo široko paleto visokokakovostnih industrijskih strojev in orodij. Nemški strojni sektor je vodilni v svetovnem izvozu.
- Obnovljivi viri energije: Nemčija je v ospredju svetovne revolucije obnovljivih virov energije z znatnimi naložbami v sončno energijo, vetrno energijo in tehnologije za energetsko učinkovitost.
- Informacijska tehnologija in elektronika: Nemška elektronska industrija je vodilna v proizvodnji visokotehnološke opreme, vključno z medicinskimi pripomočki, industrijsko avtomatizacijo in telekomunikacijsko infrastrukturo.