Finska kot del Evropske unije (EU) upošteva skupno carinsko tarifo EU (SCT), kar pomeni, da si deli skupno zunanjo tarifo z drugimi državami članicami EU. Za blago, uvoženo na Finsko iz držav zunaj EU, veljajo te tarifne stopnje, ki se razlikujejo glede na vrsto izdelka in državo izvora. Vendar pa lahko zaradi trgovinskih sporazumov in posebnih predpisov nekatere države prejmejo preferencialne tarifne stopnje, v nekaterih primerih pa se za določene izdelke lahko uvedejo posebne dajatve.
Tarifna struktura na Finskem
Finska kot članica EU uporablja naslednje vrste tarif:
- Davek ad valorem: odstotek vrednosti uvoženega blaga (npr. 10 % celotne vrednosti izdelka).
- Specifična dajatev: Fiksna stopnja, ki temelji na fizičnih lastnostih blaga (npr. 5 EUR na kilogram).
- Kombinirana dajatev: mešanica dajatev ad valorem in specifičnih dajatev, ki se uporabljajo za nekatere izdelke.
Vse carinske tarife na Finskem izvršuje finski carinski organ (Tulli), ki zagotavlja pravilno uporabo tarif in pobira prihodke od uvoza. Poleg tega je uvoženo blago obdavčeno z davkom na dodano vrednost (DDV), ki se razlikuje glede na kategorijo izdelkov, trošarine pa se lahko uporabljajo za določeno blago, kot so alkohol, tobak in gorivo.
Carinske stopnje po kategorijah izdelkov
1. Kmetijski proizvodi in živila
Kmetijski proizvodi in živila imajo običajno višje tarifne stopnje zaradi potrebe po zaščiti domačega kmetijstva znotraj EU. Uvozne dajatve za te proizvode se precej razlikujejo glede na vrsto proizvoda, njegov izvor in veljavne trgovinske sporazume.
1.1. Sadje in zelenjava
- Sveže sadje: Carine se gibljejo med 5 % in 15 %, odvisno od vrste sadja in države porekla. Za tropsko sadje, kot so banane, se lahko poleg carin ad valorem zaračuna posebna dajatev.
- Predelano sadje (konzervirano, suho): Zanj običajno veljajo carine med 10 % in 20 %.
- Zelenjava (sveža ali zamrznjena): Carine se gibljejo od 0 % do 14 %. Za običajno zelenjavo, kot je krompir, veljajo nižje carine, medtem ko za bolj eksotično zelenjavo veljajo višje carine.
Posebne uvozne dajatve:
- Banane, uvožene iz držav zunaj EU: Zanje velja posebna dajatev v višini približno 75 EUR na tono. Ta stopnja se lahko spremeni glede na trgovinske sporazume in tržne razmere.
1.2 Mlečni izdelki
Uvoz mlečnih izdelkov na Finsko je strogo reguliran in se običajno sooča z višjimi tarifami za zaščito domače proizvodnje.
- Mleko: Uvozne tarife se gibljejo med 20 % in 40 %, odvisno od oblike izdelka (sveže, v prahu itd.).
- Sir: Uvoz sira je običajno predmet carin med 10 % in 25 %, pri čemer imajo mehkejši siri nižje carine, trši siri pa višje stopnje.
- Maslo in smetana: Za ta izdelka so običajno določene tarife med 10 % in 30 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Sir iz držav brez sporazuma o prosti trgovini (FTA): Lahko se sooči z dodatnimi dajatvami do 140 EUR na 100 kilogramov.
1.3. Meso in perutnina
- Govedina: Uvožena govedina običajno nosi carine med 12 % in 30 %, odvisno od tega, ali je sveža, zamrznjena ali predelana.
- Svinjina: Običajno velja 15-odstotna carina.
- Perutnina: Uvozne dajatve za perutninske izdelke se gibljejo od 15 % do 20 %, pri čemer se za predelano perutninsko blago uporabljajo višje stopnje.
Posebni uvozni pogoji:
- Govedina iz ZDA: Za goveje meso iz ZDA se lahko zaradi omejitev EU glede hormonsko obdelane govedine, ki je v EU prepovedana, uvedejo dodatne dajatve. Za uvoz govedine iz ZDA veljajo kvote, za vsak uvoz, ki presega te kvote, pa veljajo bistveno višje tarife.
2. Industrijsko blago
2.1 Tekstil in oblačila
Uvoz tekstila in oblačil je še ena kategorija z relativno visokimi carinskimi stopnjami, zlasti če izvira iz držav brez preferencialnih trgovinskih sporazumov.
- Bombažna oblačila: Carine za bombažna oblačila se gibljejo od 8 % do 12 %, odvisno od vrste oblačila in države porekla.
- Oblačila iz sintetičnih vlaken: Uvozne dajatve za oblačila iz sintetičnih vlaken se gibljejo med 5 % in 10 %.
- Obutev: Za uvoz obutve veljajo carine, ki se gibljejo med 12 % in 17 %, odvisno od materiala (usnje, guma itd.) in vrste čevlja.
Posebne naloge:
- Uvoz tekstila iz držav brez preferencialov (npr. Kitajske): Za nekatere tekstilne izdelke iz držav brez sporazumov o prosti trgovini se lahko uporabi dodatna dajatev v višini 4 %.
2.2 Stroji in elektronika
Finska kot visoko industrializirana država uvaža znatne količine strojev in elektronike. Carine v teh kategorijah so običajno nižje, zlasti za blago, potrebno za industrijske namene.
- Industrijski stroji: Uvozne dajatve za večino vrst strojev so običajno med 0 % in 5 %, kar odraža finske potrebe po industrijskih vložkih.
- Potrošniška elektronika (televizorji, radijski sprejemniki itd.): Za te izdelke se običajno uporabljajo carine v višini približno 5 %.
- Računalniki in periferne naprave: Finska v okviru Sporazuma o informacijski tehnologiji (ITA) uporablja ničelne tarife za računalnike, periferne naprave in številne elektronske komponente.
Posebni uvozni pogoji:
- Stroji iz držav v razvoju: Finska v okviru splošnega sistema preferencialov (GSP) ponuja znižane tarife za stroje, uvožene iz upravičenih držav v razvoju.
2.3. Avtomobili in avtomobilski deli
- Osebna vozila: Za uvožene avtomobile velja 10-odstotna ad valorem tarifa.
- Tovornjaki in gospodarska vozila: Carine se gibljejo od 5 % do 10 %, odvisno od velikosti motorja in tipa vozila.
- Avtodeli: Avtodeli se soočajo s carinami med 4 % in 8 %, s posebnimi carinami za bistvene dele, kot so motorji in menjalniki.
Posebne uvozne dajatve:
- Japonski avtomobili: V skladu s sporazumom o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (EPA) so se uvozne dajatve za japonske avtomobile postopoma zniževale, nekatere vrste vozil pa so zdaj oproščene dajatev.
3. Kemični izdelki
3.1. Farmacevtski izdelki
- Zdravila: Za večino farmacevtskih izdelkov velja ničelna dajatev v skladu s sporazumi o prosti trgovini, zlasti za zdravila in medicinske snovi, ki so ključnega pomena za javno zdravje.
- Nemedicinske kemične spojine: Uvoz kemikalij za nemedicinsko uporabo, kot so industrijske kemikalije, se sooča s carinami med 3 % in 6 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Uvoz kemikalij v razsutem stanju iz nekaterih držav: V nekaterih primerih so lahko določeni kemični izdelki predmet dodatnih dajatev zaradi varovanja javnega zdravja ali varnosti ali zaradi skladnosti z okoljskimi predpisi.
3.2. Plastika in polimeri
- Polimeri (surovine): Polimeri in surove plastične mase se soočajo z uvoznimi dajatvami v višini približno 6,5 %.
- Plastični izdelki: Za končne plastične izdelke, kot so posode ali embalažni materiali, veljajo carine od 3 % do 8 %.
4. Lesni in papirni izdelki
4.1. Les in les
- Surov les: Finska uvaža surov les in les, za katerega običajno veljajo uvozne dajatve med 0 % in 2 %.
- Predelan les: Uvozne dajatve za predelane lesne izdelke, vključno z vezanimi ploščami in ivernimi ploščami, se gibljejo med 4 % in 6 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Les iz Rusije: Glede na sankcije EU in okoljske pomisleke se lahko uvoz lesa iz Rusije sooči z dodatnimi dajatvami v višini približno 10 %.
4.2 Papir in karton
- Časopisni papir: Časopisni papir, ki se pogosto uporablja za časopise in revije, je prost dajatev.
- Premazan papir: Uvoz premazanega ali sijajnega papirja običajno povzroči carine med 3 % in 7 %.
- Kartonska embalaža: Uvozne dajatve za kartonsko embalažo se gibljejo med 5 % in 8 %.
5. Kovine in kovinski izdelki
5.1 Železo in jeklo
- Surovo jeklo: Carine za uvoženo jeklo so običajno nizke in se gibljejo med 0 % in 3 %.
- Končni jekleni izdelki: Uvoz končnih jeklenih izdelkov, kot so palice, nosilci in pločevina, se sooča s carinami med 3 % in 6 %.
- Nerjaveče jeklo: Za uvoz nerjavečega jekla veljajo dajatve v višini od 0 % do 5 %, odvisno od vrste izdelka in uporabe.
5.2. Aluminij
- Surovi aluminij: Uvoz aluminija se običajno sooča s tarifami med 2 % in 4 %.
- Aluminijasti izdelki: Za končne aluminijaste izdelke, vključno s pločevinkami, ploščami in komponentami, veljajo uvozne dajatve v višini od 5 % do 8 %.
Posebne naloge:
- Uvoz jekla iz Kitajske: Za nekatere jeklene izdelke iz Kitajske veljajo protidampinške dajatve, ki lahko zaradi ukrepov trgovinske zaščite EU dosežejo celo 25 %.
6. Energetski izdelki
6.1 Fosilna goriva
- Surova nafta: Uvoz surove nafte na Finsko običajno ne vključuje carin, saj je država za energijo odvisna od uvožene nafte.
- Zemeljski plin: Uvoz zemeljskega plina je običajno prost dajatev, zlasti v skladu z obstoječimi sporazumi s sosednjimi državami.
- Premog: Uvoz premoga se sooča s carinami med 0 % in 2 %, odvisno od države izvora in okoljskih predpisov EU.
6.2 Oprema za obnovljive vire energije
- Sončne celice: Uvoz sončnih celic se običajno sooča s carinami med 0 % in 2 %, kar odraža zavezanost Finske obnovljivim virom energije.
- Vetrne turbine: Vetrne turbine in njihove komponente so običajno obdavčene z ničelno stopnjo davka, saj Finska v okviru svoje strategije za obnovljive vire energije veliko vlaga v vetrno energijo.
Posebne uvozne dajatve po državah
1. Evropska unija (EU)
Ker je Finska del Evropske unije, blago, uvoženo iz drugih držav članic EU, ni predmet carin ali uvoznih tarif. Trgovino znotraj EU ureja enotni evropski trg, ki omogoča prosti pretok blaga, storitev in kapitala.
2. Združene države Amerike
Za izdelke, uvožene iz ZDA, veljajo standardne carinske tarife EU. Vendar pa se za nekatere ameriške izdelke, zlasti jeklo, aluminij in nekatere kmetijske izdelke, zaradi tekočih trgovinskih sporov obračunavajo dodatne dajatve. Carine, ki se uporabljajo za ameriško jeklo in aluminij, se lahko gibljejo od 15 % do 25 %.
3. Kitajska
Kitajska se sooča z dodatnim nadzorom v okviru ukrepov trgovinske zaščite EU, zlasti za izdelke, kot sta tekstil in jeklo. Za veliko kitajskega uvoza veljajo protidampinške dajatve, ki se za nekatere izdelke gibljejo med 10 % in 25 %.
4. Države v razvoju
Finska državam v razvoju zagotavlja preferencialne tarifne stopnje v okviru splošnega sistema preferencialov (GSP) EU. To omogoča uvoz določenega blaga, zlasti kmetijskih proizvodov in tekstila, po znižanih tarifah ali v nekaterih primerih brez dajatev.
5. Rusija
Uvoz iz Rusije je bil prizadet zaradi sankcij, ki jih je EU uvedla zaradi geopolitičnih napetosti. Več ruskih izdelkov, zlasti energetika in kmetijski proizvodi, se sooča z višjimi tarifami, v nekaterih primerih pa s popolno prepovedjo uvoza. Med ključnimi prizadetimi panogami so gozdarstvo, energetika in nekateri kmetijski sektorji.
Podatki o državi: Finska
- Uradno ime: Republika Finska (Suomen tasavalta v finščini, Republiken Finland v švedščini)
- Glavno mesto: Helsinki
- Največja mesta:
- Helsinki
- Espoo
- Tampere
- Dohodek na prebivalca: 54.817 $ (ocena 2023)
- Prebivalstvo: 5,5 milijona (ocena za leto 2023)
- Uradni jeziki: finščina in švedščina
- Valuta: evro (€)
- Lega: Severna Evropa, na zahodu meji na Švedsko, na severu na Norveško in na vzhodu na Rusijo.
Opis geografije, gospodarstva in glavnih industrijskih panog Finske
Geografija
Finska se nahaja v severni Evropi in meji na Švedsko na zahodu, Norveško na severu in Rusijo na vzhodu. Država ima dolgo obalo vzdolž Baltskega morja in je znana po svoji divji naravni lepoti, vključno z več kot 180.000 jezeri in prostranimi gozdovi. Finsko geografijo oblikuje njena lega blizu arktičnega kroga, zaradi česar ima dolge, temne zime in kratka, svetla poletja. V najsevernejših regijah Finske se pojavljata pojava polnočnega sonca in polarne noči, ko sonce ne zaide ali ne vzide več tednov.
Gospodarstvo
Finsko gospodarstvo je visoko razvito in moderno, za katerega je značilen mešani tržni sistem z močno socialno državo. Finska je eno najbolj uspešnih in stabilnih gospodarstev v Evropi, z visokim dohodkom na prebivalca in pomembnim poudarkom na inovacijah in tehnologiji.
Finska je močno odvisna od zunanje trgovine, pri čemer je EU njena največja trgovinska partnerica. Nemčija, Švedska in Nizozemska so najpomembnejše izvozne destinacije Finske. Njeni ključni izvozni proizvodi vključujejo stroje, elektroniko, vozila, gozdarske proizvode, kemikalije in kovine. Poleg tega je Finska vodilna na področju obnovljivih virov energije in čistih tehnologij, z znatnimi naložbami v trajnostne industrije.
Glavne industrije
- Tehnologija in telekomunikacije: Finska je znana po svojem inovativnem tehnološkem sektorju. Nokia, nekoč največji svetovni proizvajalec mobilnih telefonov, ima sedež na Finskem. Država ostaja vodilna na svetu na področju telekomunikacij, razvoja programske opreme in mobilnih iger.
- Gozdarstvo in papirni izdelki: Zaradi obsežne gozdne pokritosti Finske sta gozdarstvo in z njim povezane panoge, vključno s proizvodnjo papirja in celuloze, ključnega pomena za nacionalno gospodarstvo. Podjetja, kot sta UPM in Stora Enso, sodijo med največje svetovne proizvajalce papirja, embalaže in bioloških materialov.
- Obnovljivi viri energije: Finska se je zavezala, da bo do leta 2035 postala ogljično nevtralna, in v okviru te zaveze je država veliko vlagala v panoge obnovljivih virov energije, zlasti v bioenergijo, vetrno energijo in sončno energijo.
- Ladjedelništvo: Finska ima dobro uveljavljeno ladjedelniško industrijo, znano po proizvodnji visokotehnoloških križark in ledolomilcev. Finske ladjedelnice, kot je Meyer Turku, so v teh specializiranih sektorjih vodilne v svetu.
- Turizem: Turizem je rastoča panoga na Finskem, zlasti ekoturizem in zimski turizem. Finska neokrnjena divjina, narodni parki in možnost opazovanja severnega sija privabljajo obiskovalce z vsega sveta.