Džibuti, ki leži na stičišču Afrike in Bližnjega vzhoda, je majhna, a strateško pomembna država na Afriškem rogu. Džibuti se nahaja na vhodu v Rdeče morje in je pomembno ladijsko središče za mednarodno trgovino, zlasti za Etiopijo brez izhoda na morje. Država uvaža široko paleto izdelkov, vključno s kmetijskimi izdelki, industrijskimi stroji, potrošniškim blagom in energenti. Džibuti je član več regionalnih trgovinskih organizacij, vključno s Skupnim trgom za vzhodno in južno Afriko (COMESA), ki državam članicam ponuja preferencialne tarifne stopnje. Carinski režim v Džibutiju je strukturiran tako, da ščiti lokalno industrijo, ustvarja prihodke in zagotavlja dostop prebivalstva do bistvenega blaga. Tarife temeljijo na kategoriji izdelka in njegovem poreklu, pri čemer se za nekatere izdelke uporabljajo posebne uvozne dajatve za preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks ali zaščito lokalne proizvodnje.
Carinske tarife po kategorijah izdelkov v Džibutiju
1. Kmetijski proizvodi
Džibuti je zaradi sušnega podnebja močno odvisen od uvoženih živil, kar omejuje domačo kmetijsko proizvodnjo. Carine na uvoz kmetijskih proizvodov so na splošno zmerne, da se prebivalstvu zagotovi dostop do cenovno dostopne hrane, hkrati pa se zaščitijo mali lokalni kmetje. Država uvaža znatne količine žit, mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave.
1.1 Osnovni kmetijski proizvodi
- Žita in žita: Džibuti uvaža večino žit, vključno s pšenico, rižem in koruzo, da bi zadostil domačemu povpraševanju po hrani.
- Pšenica: Običajno se obdavči z 8 % do 12 %, odvisno od vrste in države porekla.
- Riž: Zanj veljajo carine od 5 % do 10 %.
- Koruza: Carine se gibljejo od 8 % do 12 %, s preferencialnimi stopnjami za države COMESA.
- Sadje in zelenjava: Džibuti uvaža raznovrstno sadje in zelenjavo, predvsem iz sosednjih držav in mednarodnih trgov.
- Agrumi (pomaranče, limone): Običajno so obdavčeni z 10 % do 15 %.
- Listnata zelenjava in korenovke: Uvoz je obdavčen s 5 % do 12 %, z znižanimi tarifami za uvoz iz držav članic COMESA.
- Sladkor in sladila: Sladkor je bistven uvoz, carine pa so strukturirane tako, da uravnotežijo cenovno dostopnost z ustvarjanjem lokalnih prihodkov.
- Rafinirani sladkor: Na splošno obdavčen z 10 % do 15 %, z znižanimi stopnjami za regionalni uvoz v okviru sporazuma COMESA.
1.2 Živinoreja in mlečni izdelki
Živinoreja igra pomembno vlogo v podeželskem gospodarstvu Džibutija, vendar država še vedno uvaža meso in mlečne izdelke, da bi zadovoljila povpraševanje v mestih.
- Meso in perutnina: Džibuti uvaža meso in perutnino, zlasti iz sosednje Etiopije, pa tudi od svetovnih dobaviteljev.
- Govedina in jagnjetina: Običajno obdavčena z 12 % do 15 %.
- Perutnina (piščanec in puran): Uvoz je obdavčen z 10 % obdavčitvijo, s preferencialnimi stopnjami za regionalne trgovinske partnerje.
- Mlečni izdelki: Džibuti uvaža različne mlečne izdelke, kot so mleko v prahu, maslo in sir, iz Evrope in Bližnjega vzhoda.
- Mleko v prahu: Običajno obdavčeno s 5 %, z znižanimi tarifami za države COMESA.
- Sir in maslo: Carine se gibljejo od 10 % do 15 %, odvisno od države porekla.
1.3 Posebne uvozne dajatve
Džibuti lahko uvede protidampinške ali izravnalne dajatve za nekatere kmetijske proizvode, če se ugotovi, da uvoz škoduje lokalni proizvodnji. Na primer, dajatve za perutnino iz Brazilije ali mlečne izdelke iz Evrope se lahko uporabijo za zaščito domačih trgov pred nepoštenim oblikovanjem cen.
2. Industrijsko blago
Džibuti uvaža široko paleto industrijskega blaga za podporo razvoju infrastrukture, proizvodnega sektorja in storitvenih dejavnosti. Ker država še naprej posodablja svojo infrastrukturo, so tarife za industrijske stroje in opremo na splošno nizke, da bi spodbudile naložbe in razvoj.
2.1 Stroji in oprema
- Industrijski stroji: Džibuti uvaža znatne količine strojev, zlasti za gradbeništvo in proizvodnjo. Carine na ta uvoz so relativno nizke, da bi olajšale rast infrastrukture.
- Gradbeni stroji (žerjavi, buldožerji): Običajno se obdavčijo s stopnjo od 5 % do 10 %, odvisno od vrste stroja.
- Proizvodna oprema: Carine se gibljejo od 0 % do 5 %, z znižanimi stopnjami za uvoz iz držav COMESA.
- Električna oprema: Električni stroji in oprema, kot so generatorji in transformatorji, so ključnega pomena za napajanje industrije in urbanih območij v državi.
- Generatorji in transformatorji: Običajno obdavčeni s 5 % do 10 %, z nižjimi stopnjami za uvoz od regionalnih partnerjev.
2.2 Motorna vozila in prevoz
Džibuti uvaža večino svojih motornih vozil in avtomobilskih delov, zlasti iz Azije, Evrope in Bližnjega vzhoda. Tarifna struktura za motorna vozila se razlikuje glede na vrsto vozila in prostornino motorja.
- Osebna vozila: Uvozne dajatve za osebna vozila so odvisne od velikosti motorja in starosti vozila.
- Majhna osebna vozila (pod 1500 cm³): Običajno obdavčena z 10 % do 15 %.
- Luksuzni avtomobili in športni terenci: Za večja, luksuzna vozila veljajo višje tarife od 20 % do 25 %.
- Komercialna vozila: Uvoz tovornjakov, avtobusov in drugih komercialnih vozil je ključnega pomena za logistično in prometno infrastrukturo Džibutija.
- Tovornjaki in avtobusi: Na splošno obdavčeni z 10 %, s preferencialnimi stopnjami za uvoz iz držav COMESA.
- Deli in dodatna oprema vozil: Deli vozil, kot so pnevmatike, akumulatorji in motorji, so obdavčeni s stopnjo od 5 % do 15 %, odvisno od vrste in države porekla.
2.3 Posebne uvozne dajatve za nekatere države
Džibuti lahko uvede posebne uvozne dajatve za industrijsko blago iz držav, za katere se ugotovi, da izvajajo nepoštene trgovinske prakse, kot je damping. Na primer, protidampinške dajatve se lahko uporabijo za jeklene izdelke iz Kitajske ali avtomobilske komponente iz nekaterih azijskih držav za zaščito lokalnih podjetij.
3. Tekstil in oblačila
Uvoz tekstila in oblačil je ključnega pomena za zadovoljevanje domačega povpraševanja v Džibutiju, saj je lokalna tekstilna industrija še vedno v povojih. Država večino tekstila in oblačil uvaža iz Azije, zlasti iz Kitajske, Indije in Bangladeša.
3.1 Surovine
- Tekstilna vlakna in preja: Džibuti uvaža surovine, kot so bombaž, volna in sintetična vlakna, za podporo svoji majhni, a rastoči tekstilni industriji.
- Bombaž in volna: Običajno obdavčena s 5 % do 10 %, z znižanimi tarifami za uvoz iz držav COMESA.
- Sintetična vlakna: Carine se gibljejo od 8 % do 12 %, odvisno od vrste vlaken in države porekla.
3.2 Končana oblačila in konfekcija
- Oblačila in oblačila: Za uvožena oblačila veljajo zmerne tarife, da bi zaščitili lokalni tekstilni sektor, hkrati pa zagotovili cenovno dostopna oblačila za potrošnike.
- Oblačila za prosti čas in uniforme: Na splošno obdavčeni z 10 % do 15 %, s preferencialnimi stopnjami za uvoz iz COMESA in Etiopije v okviru regionalnih trgovinskih sporazumov.
- Luksuzna oblačila in oblačila z blagovnimi znamkami: Za vrhunska oblačila in oblačila z blagovnimi znamkami lahko veljajo višje tarife od 20 % do 25 %.
- Obutev: Uvožena obutev je obdavčena z 10 % do 15 %, odvisno od materiala in porekla.
- Usnjeni čevlji: Običajno obdavčeni s 15 %, z nižjimi tarifami za uvoz iz COMESA in sosednjih držav.
3.3 Posebne uvozne dajatve
Džibuti uvaja protidampinške dajatve za nekatere kategorije tekstilnih in oblačilnih izdelkov iz držav, kot sta Kitajska in Indija, če se ugotovi, da ti izdelki z nepoštenimi cenovnimi praksami nelojalno znižujejo cene lokalnih proizvajalcev.
4. Potrošniško blago
Džibuti uvaža široko paleto potrošniškega blaga, vključno z elektroniko, gospodinjskimi aparati in pohištvom, da bi zadostil domačemu povpraševanju. Carine za te izdelke se razlikujejo glede na kategorijo, pri čemer so nižje stopnje za osnovno blago in višje za luksuzne izdelke.
4.1 Elektronika in gospodinjski aparati
- Gospodinjski aparati: Džibuti uvaža večino svojih gospodinjskih aparatov, kot so hladilniki, pralni stroji in klimatske naprave, iz Azije in Evrope.
- Hladilniki in zamrzovalniki: Običajno obdavčeni z 10 % do 15 %, z nižjimi tarifami za uvoz iz držav COMESA.
- Pralni stroji in klimatske naprave: Zanje veljajo carine od 10 % do 15 %, odvisno od blagovne znamke in države porekla.
- Potrošniška elektronika: Elektronika, kot so televizorji, pametni telefoni in prenosniki, je bistveni uvoz v Džibutiju, s tarifami, ki se razlikujejo glede na izdelek in poreklo.
- Televizorji: Običajno obdavčeni z 10 % do 15 %, s preferencialnimi tarifami za uvoz iz COMESA in Etiopije.
- Pametni telefoni in prenosniki: Na splošno so obdavčeni s 5 % do 10 %, odvisno od blagovne znamke in države izvora.
4.2 Pohištvo in oprema
- Pohištvo: Za uvoženo pohištvo, vključno z opremo za dom in pisarno, veljajo carine v višini od 10 % do 20 %, odvisno od materiala in države porekla.
- Leseno pohištvo: Običajno obdavčeno s 15 %, z nižjimi tarifami za uvoz iz sosednjih afriških držav v okviru regionalnih trgovinskih sporazumov.
- Plastično in kovinsko pohištvo: Zanj veljajo carine od 10 % do 15 %, odvisno od države porekla.
- Oprema za dom: Predmeti, kot so preproge, zavese in izdelki za notranjo opremo, so običajno obdavčeni z 10 % do 15 %, z nižjimi tarifami za uvoz iz držav COMESA.
4.3 Posebne uvozne dajatve
Džibuti lahko uvede protidampinške dajatve na nekatere potrošniške izdelke, kot sta elektronika ali pohištvo, iz držav, kot je Kitajska, če se ugotovi, da se ta uvoz prodaja po cenah, nižjih od tržnih, kar škoduje lokalni industriji.
5. Energija in naftni derivati
Džibuti je za svoje energetske potrebe zelo odvisen od uvoza, zlasti naftnih derivatov. Vlada si prizadeva uravnotežiti potrebo po cenovno dostopni energiji z ustvarjanjem državnih prihodkov prek carin.
5.1 Naftni derivati
- Surova nafta in bencin: Džibuti uvaža večino svojih naftnih derivatov z Bližnjega vzhoda in sosednjih afriških držav.
- Surova nafta: Običajno se obdavči z ničelno tarifo, da se zagotovi oskrba z cenovno dostopno energijo.
- Bencin in dizel: Na splošno obdavčena z 10 %, čeprav se za uvoz iz držav članic COMESA lahko uporabljajo preferencialne tarife.
- Dizel in drugi rafinirani naftni derivati: Rafinirani derivati so običajno obdavčeni s 5 % do 10 %, za regionalne trgovinske partnerje pa so stopnje nižje.
5.2 Oprema za obnovljive vire energije
- Sončne celice in vetrne turbine: Za spodbujanje razvoja infrastrukture za obnovljive vire energije Džibuti uporablja ničelne tarife za opremo za obnovljive vire energije, kot so sončne celice in vetrne turbine.
6. Farmacevtski izdelki in medicinska oprema
Džibuti daje prednost dostopu do cenovno dostopnega zdravstvenega varstva, zato so tarife za nujna zdravila in medicinsko opremo nizke ali ničelne, da se zagotovi cenovna dostopnost in razpoložljivost za prebivalstvo.
6.1 Farmacevtski izdelki
- Zdravila: Za esencialna zdravila, vključno z zdravili, ki rešujejo življenja, na splošno veljajo ničelne tarife, da se zagotovi njihova dostopnost za prebivalstvo. Za neesencialna farmacevtska zdravila lahko veljajo tarife od 5 % do 10 %, odvisno od vrste in države izvora.
6.2 Medicinski pripomočki
- Medicinska oprema: Za medicinske pripomočke, kot so diagnostična orodja, kirurški instrumenti in bolniške postelje, običajno veljajo ničelne ali nizke tarife (od 2 % do 5 %), odvisno od nujnosti in izvora izdelka.
7. Posebne uvozne dajatve in izjeme
7.1 Posebne dajatve za države brez preferencialov
Džibuti uporablja protidampinške dajatve in izravnalne dajatve za določen uvoz iz držav brez preferencialov, za katerega se ugotovi, da je subvencioniran ali prodan pod tržnimi cenami. Ti ukrepi ščitijo lokalno industrijo pred nelojalno konkurenco. Na primer, jekleni izdelki in tekstil iz držav, kot sta Kitajska in Indija, se lahko soočijo z dodatnimi dajatvami, da se prepreči izkrivljanje trga.
7.2 Dvostranski in večstranski sporazumi
- COMESA: Džibuti ima koristi od znižanih ali ničelnih tarif za blago, s katerim se trguje na skupnem trgu za vzhodno in južno Afriko (COMESA), kar spodbuja regionalno gospodarsko povezovanje.
- Splošni sistem preferencialov (GSP): Džibuti uvaža nekatere izdelke iz držav v razvoju po znižanih ali ničelnih tarifah v okviru GSP, da bi podprl trgovino z manj razvitimi državami.
Dejstva o državi
- Uradno ime: Republika Džibuti
- Glavno mesto: Džibuti
- Največja mesta:
- Džibuti (glavno in največje mesto)
- Ali Sabieh
- Tadžura
- Dohodek na prebivalca: približno 3.500 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 1,1 milijona (ocena iz leta 2023)
- Uradni jeziki: francoščina, arabščina
- Valuta: džibutski frank (DJF)
- Lega: Džibuti se nahaja v vzhodni Afriki, na severu meji na Eritrejo, na zahodu in jugu na Etiopijo ter na jugovzhodu na Somalijo. Ima obalo vzdolž Rdečega morja in Adenskega zaliva.
Geografija Džibutija
Džibuti je majhna država, ki leži na strateškem stičišču med Afriko in Arabskim polotokom. Pokriva površino 23.200 kvadratnih kilometrov in se ponaša z raznoliko pokrajino, od obalnih ravnic do sušnih planot in vulkanskih formacij.
- Obala: Džibuti ima obalo približno 370 kilometrov vzdolž Adenskega zaliva, zaradi česar je pomembno pomorsko središče za regijo.
- Jezera: Jezero Assal, najnižja točka v Afriki, je slano jezero v osrednjem Džibutiju in je znano po izjemno visoki koncentraciji soli.
- Gore: Gorovje Mousa Ali označuje najvišjo točko v Džibutiju, z vrhovi, ki segajo 2028 metrov nadmorske višine.
- Podnebje: Džibuti ima sušno podnebje, za katero so značilne visoke temperature in malo padavin, zlasti na obalnih območjih.
Gospodarstvo Džibutija
Džibutsko gospodarstvo temelji predvsem na njegovi strateški lokaciji kot pomorskega središča in njegovi vlogi logističnega in storitvenega središča za regijo. Ključne panoge države vključujejo pristaniške storitve, logistiko in telekomunikacije, z rastočimi sektorji v energetiki, bančništvu in turizmu.
1. Pristaniške in logistične storitve
Džibutijsko gospodarstvo je močno odvisno od pristaniških objektov, ki služijo kot glavna vstopna točka za uvoz in izvoz v in iz Etiopije in drugih celinskih držav v regiji. Pristanišče Džibuti je eno najbolj prometnih pristanišč v vzhodni Afriki, ki pretovarja znatne količine tovora, ki prevaža med Afriko, Bližnjim vzhodom in Evropo.
2. Bančne in finančne storitve
Finančni sektor v Džibutiju se širi zaradi strateške lege države in prizadevanj, da se pozicionira kot regionalno bančno in investicijsko središče. Vlada je uvedla reforme za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti finančnega sektorja.
3. Energija
Džibuti vlaga v projekte obnovljivih virov energije, zlasti v geotermalno, sončno in vetrno energijo. Država ima ambiciozne načrte za energetsko neodvisnost in izvoz obnovljive energije v sosednje države, kot sta Etiopija in Somalija.
4. Telekomunikacije in IKT
Telekomunikacijski sektor je rastoči del džibutskega gospodarstva, vlada pa si prizadeva državo spremeniti v regionalno središče informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Džibuti ima koristi od svoje lege kot izhodiščne točke za več podmorskih optičnih kablov, ki povezujejo Afriko, Bližnji vzhod in Evropo.
5. Turizem
Čeprav je turizem v Džibutiju še vedno nerazvit, raste, zahvaljujoč edinstveni naravni krajini države, kot so jezero Assal, Lac Abbé in zaliv Tadjoura, ter morski biotski raznovrstnosti, ki privablja potapljače in ekoturiste.