Ciper, otoška država v vzhodnem Sredozemlju, je članica Evropske unije (EU) od leta 2004. Kot država članica EU Ciper pri uvozu blaga iz držav zunaj EU uporablja skupno carinsko tarifo EU (SCT). Ta enotni sistem carinskih tarif zagotavlja, da vse države EU, vključno s Ciprom, uvedejo enake uvozne dajatve za blago, ki vstopa iz držav zunaj EU. Blago, s katerim se trguje znotraj EU, ima koristi od ničelnih tarif, Ciper pa ima koristi tudi od preferencialnih trgovinskih sporazumov z državami in regijami zunaj EU, kot so Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA), Južna Koreja, Kanada in Japonska. Poleg tega Ciper uporablja posebne uvozne dajatve, kot so protidampinške in izravnalne dajatve, za zaščito lokalne industrije pred nelojalno konkurenco.
Carinske stopnje po kategorijah izdelkov na Cipru
1. Kmetijski proizvodi
Kmetijstvo je na Cipru pomemben sektor, vendar je država za zadovoljevanje domačega povpraševanja močno odvisna od uvoženih kmetijskih proizvodov. Na carine na uvoz kmetijskih proizvodov vplivajo skupna kmetijska politika EU (SKP) in preferencialni trgovinski sporazumi, ki znižujejo ali odpravljajo carine za kmetijske proizvode iz določenih držav.
1.1 Osnovni kmetijski proizvodi
- Žita in zrna: Ciper uvaža žita, kot so pšenica, koruza in riž, z različnimi tarifami, odvisno od porekla in predelave proizvoda.
- Pšenica: Uvoz iz EU je prost carin. Za uvoz iz držav zunaj EU se carine gibljejo od nič do 45 %, odvisno od vrste in stopnje predelave.
- Riž: Za uvoz riža veljajo carine od nič do 65 % za države zunaj EU, odvisno od stopnje predelave.
- Sadje in zelenjava: Zaradi sredozemskega podnebja Ciper uvaža sadje in zelenjavo, da bi zadostil povpraševanju, zlasti v mesecih izven sezone.
- Agrumi (pomaranče, limone): Uvoz iz držav zunaj EU se običajno sooča z carinami v višini od 10 % do 16 %, čeprav v okviru trgovinskih sporazumov EU veljajo preferencialne stopnje.
- Paradižnik, kumare in listnata zelenjava: Carine se gibljejo od 8 % do 14 %, s sezonskimi nihanji za zaščito lokalnih kmetov.
- Sladkor in sladila: Ciper uvaža znatne količine sladkorja, za katerega velja sistem tarifnih kvot (TRQ) EU.
- Rafinirani sladkor: Znotraj kvote za uvoz veljajo carine od nič do 20 %, za uvoz, ki presega kvoto, pa carine do 50 %.
1.2 Živinoreja in mlečni izdelki
- Meso in perutnina: Ciper uvaža znatno količino mesa in perutnine, carine pa so oblikovane tako, da ščitijo lokalne proizvajalce.
- Govedina in svinjina: Uvoz iz držav EU je prost dajatev. Za uvoz iz držav zunaj EU veljajo carine v višini od 12 % do 15 %, čeprav za uvoz iz držav s preferencialnimi trgovinskimi sporazumi veljajo nižje carine.
- Perutnina (piščanec in puran): Uvoz je obdavčen z 12,9 %, s preferencialnimi stopnjami za določene količine v okviru tarifnih kvot za države zunaj EU.
- Mlečni izdelki: Uvoz mlečnih izdelkov, kot so sir, maslo in mleko v prahu, je reguliran za podporo lokalni proizvodnji.
- Mleko v prahu in sir: Uvoz iz držav zunaj EU se sooča s tarifami od 15 % do 25 %, čeprav lahko uvoz iz Nove Zelandije, Norveške in drugih držav s sporazumom o prosti trgovini koristi znižane tarife.
1.3 Posebne uvozne dajatve
Za zaščito lokalnega kmetijstva lahko Ciper uvede protidampinške dajatve ali zaščitne ukrepe za nekatere kmetijske uvoze. Ciper je na primer skupaj s preostalo EU uvedel protidampinške dajatve na perutnino iz Brazilije, da bi podprl rejce perutnine v EU.
2. Industrijsko blago
Industrijski sektor na Cipru vključuje proizvodnjo, gradbeništvo in energetiko, ki so močno odvisni od uvoženega industrijskega blaga, kot so stroji, oprema in surovine. Za uvoz iz držav zunaj EU velja skupna carinska tarifa EU, medtem ko blago iz EU in partnerskih držav s sporazumi o prosti trgovini uživa dajatev brez ali znižane tarife.
2.1 Stroji in oprema
- Industrijski stroji: Ciper uvaža široko paleto strojev za podporo svojemu proizvodnemu, gradbenemu in energetskemu sektorju.
- Gradbeni stroji (žerjavi, buldožerji): Za države zunaj EU so običajno obdavčeni z 0 % do 2,5 %, za države članice EU pa velja brezcarinski dostop, za partnerice v sporazumih o prosti trgovini, kot sta Japonska in Južna Koreja, pa preferencialna obravnava.
- Proizvodna oprema: Carine se gibljejo od nič do 5 % za uvoz iz držav zunaj EU, pri čemer so za uvoz iz EU in držav, kot je Japonska, v okviru sporazuma o prosti trgovini med EU in Japonsko ničelne carine.
- Električna oprema: Električni stroji in oprema, kot so generatorji in transformatorji, so bistveni za infrastrukturne projekte na Cipru.
- Generatorji in transformatorji: Običajno obdavčeni z 2,5 % do 5 %, čeprav za uvoz iz partnerskih držav s sporazumi o prosti trgovini veljajo znižane tarife.
2.2 Motorna vozila in prevoz
Ciper uvaža motorna vozila in avtomobilske komponente, pri čemer so tarife odvisne od vrste vozila in države porekla. Za države zunaj EU velja 10-odstotna tarifa za motorna vozila, čeprav so za partnerice v sporazumu o prosti trgovini, kot sta Južna Koreja in Japonska, na voljo preferencialne tarife.
- Osebna vozila: Za avtomobile iz držav EU veljajo ničelne tarife.
- Vozila, ki niso izdelana v EU: Običajno so obdavčena z 10 %, čeprav za uvoz iz Japonske in Južne Koreje veljajo ničelne ali znižane tarife v skladu z ustreznimi sporazumi o prosti trgovini.
- Komercialna vozila: Uvoz tovornjakov, avtobusov in drugih gospodarskih vozil je obdavčen z 10 %, s preferencialnimi tarifami za države s sporazumi o prosti trgovini.
- Deli in dodatna oprema za vozila: Uvoz delov za vozila, vključno z motorji, pnevmatikami in baterijami, je obdavčen s stopnjo od 4 % do 10 %, pri čemer so za dele iz držav s sporazumom o prosti trgovini nižje ali ničelne tarife.
2.3 Posebne uvozne dajatve za nekatere države
Za zaščito industrije EU so bile uvedene protidampinške dajatve na nekatere jeklene izdelke in avtomobilske dele iz Kitajske in Indije, da bi se preprečile nepoštene trgovinske prakse.
3. Tekstil in oblačila
Ciper uvaža znatno količino tekstila in oblačil, zlasti iz Azije. Za uvoz tekstila iz držav zunaj EU velja skupna carinska tarifa EU, medtem ko preferencialni trgovinski sporazumi za nekatere države določajo znižane tarife.
3.1 Surovine
- Tekstilna vlakna in preja: Ciper uvaža surovine, kot so bombaž, volna in sintetična vlakna, za svojo tekstilno industrijo.
- Bombaž in volna: Običajno sta obdavčena s 4 % do 8 % za uvoz iz držav zunaj EU, z ničelnimi tarifami za uvoz iz EU in partneric s sporazumi o prosti trgovini, kot sta Turčija in Pakistan.
- Sintetična vlakna: Carine se gibljejo od 6 % do 12 %, odvisno od države porekla.
3.2 Končana oblačila in konfekcija
- Oblačila in oblačila: Za uvožena oblačila veljajo zmerne tarife, s preferencialno obravnavo za izdelke iz držav s trgovinskimi sporazumi.
- Prostočasna oblačila in uniforme: Običajno obdavčeni z 12 % do 18 %, čeprav uvoz iz Vietnama in Bangladeša koristi znižane tarife v okviru splošne sheme preferencialov EU (GSP).
- Luksuzna oblačila in oblačila z blagovnimi znamkami: Za oblačila višjega cenovnega razreda se lahko uporabijo carine v višini od 18 % do 20 %, čeprav lahko uvoz iz Južne Koreje in Japonske v okviru sporazumov o prosti trgovini koristi ničelne carine.
- Obutev: Uvožena obutev je obdavčena z 8 % do 17 %, odvisno od materiala in države porekla.
- Usnjeni čevlji: Običajno obdavčeni s 17 %, čeprav za uvoz iz držav, kot sta Vietnam in Južna Koreja, veljajo znižane tarife v okviru trgovinskih sporazumov.
3.3 Posebne uvozne dajatve
Za zaščito lokalnih proizvajalcev lahko Ciper in EU uvedeta protidampinške dajatve na nekatere tekstilne in oblačilne izdelke, zlasti iz Kitajske in Indije, če se ti izdelki prodajajo pod tržnimi cenami.
4. Potrošniško blago
Ciper uvaža različne potrošniške izdelke, vključno z elektroniko, gospodinjskimi aparati in pohištvom. Carine za te izdelke so na splošno zmerne, z nižjimi ali ničelnimi carinami za blago iz držav s sporazumom o prosti trgovini.
4.1 Elektronika in gospodinjski aparati
- Gospodinjski aparati: Ciper uvaža večino svojih gospodinjskih aparatov, kot so hladilniki, pralni stroji in klimatske naprave, iz držav EU, Kitajske in Južne Koreje.
- Hladilniki in zamrzovalniki: Običajno so obdavčeni z 2,5 % do 5 %, čeprav je uvoz iz EU in držav s sporazumom o prosti trgovini oproščen dajatev.
- Pralni stroji in klimatske naprave: Zanje veljajo 5-odstotne tarife , z znižanimi stopnjami za uvoz iz Južne Koreje v okviru sporazuma o prosti trgovini med EU in Južno Korejo.
- Potrošniška elektronika: Ciper uvaža elektroniko, kot so televizorji, pametni telefoni in prenosniki, s tarifami, ki se razlikujejo glede na državo porekla.
- Televizorji: Običajno obdavčeni s 5 %, čeprav uvoz iz Japonske in Južne Koreje v okviru sporazumov o prosti trgovini ne velja za nobeno tarifo.
- Pametni telefoni in prenosni računalniki: Na splošno obdavčeni od nič do 2,5 %, s preferencialnimi stopnjami za uvoz iz EU in držav s sporazumi o prosti trgovini.
4.2 Pohištvo in oprema
- Pohištvo: Za uvoženo pohištvo, vključno z opremo za dom in pisarno, veljajo carine v višini od 4 % do 10 %, odvisno od materiala in države porekla.
- Leseno pohištvo: Običajno obdavčeno s 5 % do 10 %, z znižanimi stopnjami za uvoz iz Vietnama in Turčije v okviru trgovinskih sporazumov.
- Plastično in kovinsko pohištvo: Za uvoz iz držav zunaj EU veljajo od 4 % do 8 % carine.
- Oprema za dom: Predmeti, kot so preproge, zavese in izdelki za notranjo opremo, so običajno obdavčeni s 5 % do 10 %, čeprav za uvoz iz držav, kot sta Indija in Pakistan, v okviru GSP veljajo nižje tarife.
4.3 Posebne uvozne dajatve
EU uporablja protidampinške dajatve za nekatere kategorije pohištva in opreme za dom iz držav, kot je Kitajska, da bi preprečila nelojalno konkurenco.
5. Energija in naftni derivati
Ciper uvaža velike količine energentov, zlasti nafte in zemeljskega plina, da bi zadovoljil svoje energetske potrebe. Carine za uvoz energije so na splošno nizke, da bi podprle energetsko varnost in prehod na obnovljive vire energije.
5.1 Naftni derivati
- Surova nafta in bencin: Ciper uvaža naftne derivate, zlasti iz Rusije, Bližnjega vzhoda in sosednjih držav.
- Surova nafta: Običajno je predmet ničelnih tarif v skladu z energetskimi politikami EU.
- Bencin in dizel: Na splošno obdavčena z 2,5 % do 4 %, z nižjimi tarifami za uvoz iz Norveške in Rusije v okviru trgovinskih sporazumov.
- Dizel in drugi rafinirani naftni derivati: Rafinirani derivati so obdavčeni s 3 % do 5 %, čeprav za uvoz iz sosednjih držav veljajo znižane tarife.
5.2 Oprema za obnovljive vire energije
- Sončne celice in vetrne turbine: Ciper, tako kot preostala EU, spodbuja uporabo obnovljivih virov energije z uvedbo ničelnih tarif za opremo za obnovljive vire energije, kot so sončne celice in vetrne turbine.
6. Farmacevtski izdelki in medicinska oprema
Ciper daje prednost dostopu do cenovno dostopnega zdravstvenega varstva, zato so tarife za nujna zdravila in medicinsko opremo nizke ali ničelne, da se zagotovi cenovna dostopnost in razpoložljivost za prebivalstvo.
6.1 Farmacevtski izdelki
- Zdravila: Za esencialna zdravila, vključno z zdravili, ki rešujejo življenja, v skladu s splošnim tarifnim režimom EU običajno veljajo ničelne tarife. Za neesencialna farmacevtska zdravila se lahko uporabijo tarife od 2 % do 5 %, čeprav za uvoz iz držav s sporazumi o prosti trgovini veljajo znižane tarife.
6.2 Medicinski pripomočki
- Medicinska oprema: Za medicinske pripomočke, kot so diagnostična orodja, kirurški instrumenti in bolniške postelje, običajno veljajo ničelne ali nizke tarife (od 2 % do 5 %), odvisno od nujnosti izdelka in države porekla.
7. Posebne uvozne dajatve in izjeme
7.1 Posebne dajatve za države brez preferencialov
Ciper v skladu z EU uporablja protidampinške in izravnalne dajatve za določen uvoz iz držav brez preferencialov. Te dajatve ščitijo industrije EU pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, kot sta damping ali subvencije. Na primer, jekleni izdelki in tekstil iz držav, kot sta Kitajska in Indija, so pogosto predmet takšnih ukrepov.
7.2 Dvostranski in večstranski sporazumi
- Sporazumi o prosti trgovini EU (FTA): Kot del EU ima Ciper brezcarinski dostop do večine blaga, s katerim se trguje znotraj EU. Poleg tega ima Ciper v okviru sporazumov o prosti trgovini EU znižane ali ničelne tarife za blago, s katerim se trguje z državami, kot so Japonska, Južna Koreja, Kanada in Vietnam.
- Splošna shema preferencialov (GSP): V okviru GSP ima Ciper koristi od znižanih tarif za določen uvoz iz držav v razvoju, kot so Indija, Pakistan in Bangladeš.
Dejstva o državi
- Uradno ime: Republika Ciper
- Glavno mesto: Nikozija
- Največja mesta:
- Nikozija (glavno in največje mesto)
- Limassol
- Larnaka
- Dohodek na prebivalca: približno 28.000 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 1,2 milijona (ocena iz leta 2023)
- Uradni jeziki: grščina, turščina
- Valuta: evro (EUR)
- Lega: Ciper se nahaja v vzhodnem Sredozemlju, južno od Turčije in zahodno od Sirije.
Geografija Cipra
Ciper je otoška država v vzhodnem Sredozemlju, ki se razprostira na 9.251 kvadratnih kilometrih. Država je znana po svoji strateški legi, raznoliki pokrajini in bogati zgodovini.
- Obala: Ciper ima obalo, ki se razteza čez 648 kilometrov, s peščenimi plažami, skalnatimi obalami in priljubljenimi turističnimi destinacijami.
- Gorovje: Gorovje Troodos prevladuje nad osrednjim in jugozahodnim delom otoka, najvišji vrh pa je gora Olimp z 1952 metri.
- Podnebje: Ciper ima sredozemsko podnebje, za katero so značilna vroča, suha poletja in mile, deževne zime.
Ciprsko gospodarstvo
Ciper ima majhno, a zelo razvito gospodarstvo, ki je močno odvisno od storitev, trgovine in turizma. Za gospodarstvo države so značilni močan sektor finančnih storitev, rastoča ladijska industrija in velik poudarek na turizmu, zlasti vzdolž sredozemske obale.
1. Turizem
Turizem je eden najpomembnejših sektorjev ciprskega gospodarstva, ki pomembno prispeva k BDP in zaposlovanju. Bogata kulturna dediščina otoka, čudovite plaže in toplo sredozemsko podnebje vsako leto privabijo milijone turistov.
2. Ladijski promet in pomorske storitve
Ciper je eno vodilnih svetovnih pomorskih središč z velikim registrom ladij in uspešnim sektorjem pomorskih storitev. Ciprska ladijska industrija pomembno prispeva k nacionalnemu gospodarstvu, saj ponuja storitve, kot sta upravljanje ladij in pomorsko zavarovanje.
3. Finančne storitve
Sektor finančnih storitev, vključno z bančništvom, zavarovalništvom in upravljanjem naložb, je ključni del ciprskega gospodarstva. Država se je uveljavila kot regionalno finančno središče, zlasti za podjetja, ki želijo poslovati v EU in sredozemski regiji.
4. Energija
Ciper raziskuje priložnosti v energetskem sektorju, zlasti v nahajališčih zemeljskega plina na morju v vzhodnem Sredozemlju. Razvoj energetske infrastrukture in raziskovanje zalog zemeljskega plina imata velik potencial za prihodnjo gospodarsko rast.
5. Kmetijstvo
Čeprav kmetijstvo igra manjšo vlogo v celotnem gospodarstvu, ostaja pomembno za podeželje. Med glavne pridelke spadajo krompir, agrumi, grozdje in oljke. Kmetijski sektor podpirajo subvencije EU v okviru skupne kmetijske politike (SKP).