Kitajska, drugo največje gospodarstvo na svetu, se je uveljavila kot svetovna trgovinska velesila. Njen carinsko-tarifni režim je zelo strukturiran in odraža tako protekcionistično politiko za določene panoge kot tudi zavezanost liberalizaciji mednarodne trgovine. Kitajska deluje v skladu s smernicami Svetovne trgovinske organizacije (STO), vendar ohranja tudi svoj sistem carinsko-tarifnih tarif, ki se razlikuje glede na kategorije izdelkov, državo porekla in preferencialne trgovinske sporazume. Z največjim svetovnim prebivalstvom in hitro rastočim srednjim razredom je Kitajska glavna uvoznica surovin, industrijskega blaga, potrošniških izdelkov in kmetijskih proizvodov. Obsežni sporazumi o prosti trgovini (FTA) Kitajske z državami, kot so ASEAN, Nova Zelandija, Avstralija, Čile in druge, ponujajo znižane ali ničelne tarife za številne uvožene izdelke. Poleg tega Kitajska uvaja posebne uvozne dajatve, kot so protidampinške in izravnalne dajatve, za zaščito lokalnih industrij.
Carinske tarife po kategorijah izdelkov na Kitajskem
1. Kmetijski proizvodi
Kitajska ima velik in raznolik kmetijski sektor, vendar je za zadovoljevanje domačega povpraševanja še vedno odvisna od uvoza nekaterih izdelkov, kot so soja, žita in meso. Kitajska za regulacijo kmetijskega uvoza uporablja kombinacijo tarif in tarifnih kvot, pri čemer so tarife za uvoz iz držav, s katerimi ima sklenjene sporazume o prosti trgovini, nižje.
1.1 Osnovni kmetijski proizvodi
- Žita in zrna: Kitajska je glavna uvoznica žit in zrn, vključno s pšenico, rižem in koruzo. Za te izdelke veljajo tarifne kvote, ki omogočajo uvoz določene količine z nizkimi ali ničelnimi tarifami, medtem ko se za uvoz, ki presega kvoto, uporabljajo višje tarife.
- Pšenica: Znotraj tarifne kvote je uvoz obdavčen z 1 % ; uvoz, ki presega kvoto, se sooča s 65-odstotno tarifo.
- Riž: Podobno kot pšenica je tudi uvoz riža znotraj tarifne kvote obdavčen z 1 %, medtem ko se uvoz, ki presega kvoto, sooča s 65-odstotno tarifo.
- Koruza: Za uvoz koruze znotraj kvote velja 1-odstotna carina, za uvoz, ki presega kvoto, pa 65-odstotna carina.
- Sadje in zelenjava: Kitajska uvaža široko paleto sadja in zelenjave, pri čemer se carinske stopnje razlikujejo glede na vrsto izdelka in državo porekla.
- Banane in agrumi: Običajno obdavčeni z 10 % do 12 %, s preferencialnimi stopnjami v okviru sporazumov o prosti trgovini.
- Listnata zelenjava in korenovka: Zanje veljajo carine od 10 % do 13 %, odvisno od sezone in porekla.
- Sladkor in sladila: Kitajska uvaža rafinirani sladkor v okviru sistema tarifnih kvot, podobno kot žita.
- Rafinirani sladkor: Uvoz znotraj kvote je obdavčen s 15 %, uvoz preko kvote pa s 50 % carino.
1.2 Živinoreja in mlečni izdelki
- Meso in perutnina: Kitajska je glavna uvoznica mesnih izdelkov, zlasti svinjine, govedine in perutnine. Carine za mesne izdelke se razlikujejo glede na državo izvora, pri čemer so nižje carine za države s sporazumi o prosti trgovini.
- Svinjina: Uvoz je običajno obdavčen z 8 %, čeprav je uvoz iz Čila in Nove Zelandije brezcarinski.
- Govedina: Carine se gibljejo od 12 % do 20 %, z nižjimi carinami za države, kot je Avstralija, v okviru njihovega sporazuma o prosti trgovini.
- Perutnina: Običajno obdavčena z 10 %, z znižanimi stopnjami za uvoz iz Tajske in Brazilije v skladu s posebnimi trgovinskimi sporazumi.
- Mlečni izdelki: Kitajska uvaža različne mlečne izdelke, kot so mleko v prahu, maslo in sir, da bi zadovoljila domače povpraševanje.
- Mleko v prahu: Na splošno obdavčeno z 10 %, čeprav uvoz iz Nove Zelandije in Avstralije v okviru svojih sporazumov o prosti trgovini ne velja za nobeno tarifo.
- Sir in maslo: Zanje veljajo 12-odstotne tarife, z znižanimi ali ničelnimi tarifami v okviru sporazumov o prosti trgovini z Avstralijo in Novo Zelandijo.
1.3 Posebne uvozne dajatve
Kitajska uporablja protidampinške dajatve za nekatere kmetijske proizvode za zaščito lokalnih kmetov. Na primer, protidampinške dajatve za perutnino iz Brazilije so bile uvedene, da bi preprečile, da bi poceni uvoz nelojalno nižal cene domačih proizvajalcev.
2. Industrijsko blago
Kitajska uvaža široko paleto industrijskega blaga, vključno s stroji, opremo in surovinami, da bi podprla svoj cvetoči gradbeni, predelovalni in tehnološki sektor. Carine za industrijsko blago so na splošno nizke, zlasti za države, ki so s Kitajsko podpisale sporazume o prosti trgovini.
2.1 Stroji in oprema
- Industrijski stroji: Kitajska uvaža znatne količine industrijskih strojev za podporo svojemu proizvodnemu sektorju. Večina uvoženih strojev ima koristi od nizkih tarif, zlasti za države s trgovinskimi sporazumi.
- Gradbeni stroji (žerjavi, buldožerji): Običajno obdavčeni s stopnjo od 3 % do 5 %, z dostopom brez dajatev za uvoz iz držav ASEAN, Nove Zelandije in Avstralije.
- Proizvodna oprema: Carine se gibljejo od 0 % do 5 %, z nižjimi ali ničelnimi carinami za uvoz iz držav, ki so podpisale sporazume o prosti trgovini.
- Električna oprema: Električni stroji in oprema, kot so generatorji in industrijska elektronika, so bistveni za kitajske infrastrukturne projekte in tehnološki sektor.
- Generatorji in transformatorji: Na splošno obdavčeni z 2 % do 6 %, z nižjimi tarifami za države s sporazumom o prosti trgovini, kot sta Japonska in Južna Koreja.
2.2 Motorna vozila in prevoz
Kitajska uvaža znaten del svojih motornih vozil in avtomobilskih komponent, zlasti luksuzne avtomobile in električna vozila. Tarifna struktura za vozila je zasnovana tako, da ščiti lokalne proizvajalce avtomobilov, hkrati pa olajša trgovino z državami, kot so Nemčija, Japonska in Združene države Amerike.
- Osebna vozila: Uvozne dajatve za osebna vozila se razlikujejo glede na vrsto vozila in državo porekla.
- Luksuzna vozila: Običajno obdavčena s 15 %, čeprav lahko vozila iz Nemčije in Japonske koristijo preferencialne stopnje v okviru posebnih trgovinskih sporazumov.
- Električna vozila (EV): Kitajska ponuja znižane tarife za uvoz električnih vozil, da bi spodbudila sprejemanje zelenih tehnologij, pri čemer se nekatera električna vozila soočajo s tarifami od 0 % do 5 %.
- Komercialna vozila: Uvoz tovornjakov, avtobusov in drugih gospodarskih vozil je obdavčen z 8 % do 15 %, z nižjimi stopnjami za države s sporazumom o prosti trgovini.
- Deli in dodatna oprema za vozila: Uvoz delov za vozila, vključno z motorji, pnevmatikami in baterijami, je običajno obdavčen s 6 % do 10 %, čeprav v okviru sporazumov o prosti trgovini veljajo preferencialne tarife.
2.3 Posebne uvozne dajatve za nekatere države
Kitajska je uvedla protidampinške dajatve na določene kategorije jekla in avtomobilskih delov iz držav, kot sta Japonska in Južna Koreja, da bi zaščitila domače proizvajalce pred nelojalno konkurenco. Te dajatve se uporabljajo poleg splošnih tarifnih stopenj.
3. Tekstil in oblačila
Kitajska je vodilna v svetu v proizvodnji tekstila, vendar še vedno uvaža znatne količine tekstila in oblačil, zlasti visokokakovostnih tkanin in oblačil znanih blagovnih znamk. Tarifna struktura za tekstilne izdelke odraža prizadevanja Kitajske za uravnoteženje povpraševanja potrošnikov z zaščito lokalnih proizvajalcev tekstila.
3.1 Surovine
- Tekstilna vlakna in preja: Kitajska uvaža surovine, kot so bombaž, volna in sintetična vlakna, za podporo svoji tekstilni in oblačilni industriji.
- Bombaž in volna: Običajno obdavčena z 1 % do 6 %, z brezcarinskim dostopom za uvoz iz ASEAN, Nove Zelandije in Avstralije v okviru sporazumov o prosti trgovini.
- Sintetična vlakna: Carine se gibljejo od 3 % do 6 %, odvisno od države porekla in posebnih trgovinskih sporazumov.
3.2 Končana oblačila in konfekcija
- Oblačila in oblačila: Za uvožena oblačila veljajo zmerne tarife, čeprav Kitajska ponuja preferencialne tarife za uvoz iz držav s sporazumom o prosti trgovini.
- Oblačila za prosti čas in uniforme: Na splošno so obdavčeni z 10 %, vendar uvoz iz Vietnama, Indonezije in Bangladeša koristi nižje tarife ali dostop brez dajatev.
- Luksuzna oblačila in oblačila z blagovnimi znamkami: Za oblačila višjega cenovnega razreda veljajo carine od 12 % do 25 %, čeprav veljajo preferencialne stopnje v okviru posebnih trgovinskih sporazumov.
- Obutev: Uvožena obutev je obdavčena z 12 % do 25 %, z nižjimi tarifami za uvoz iz ASEAN, Japonske in Južne Koreje v okviru sporazumov o prosti trgovini.
3.3 Posebne uvozne dajatve
Kitajska je uvedla protidampinške dajatve na nekatere kategorije tekstila in obutve iz držav, kot sta Vietnam in Indonezija, da bi zaščitila svojo domačo tekstilno industrijo pred nizkocenovnim uvozom.
4. Potrošniško blago
Kitajska uvaža široko paleto potrošniškega blaga, vključno z elektroniko, gospodinjskimi aparati in luksuznimi izdelki. Carinske stopnje za te izdelke se razlikujejo glede na vrsto izdelka in državo porekla, pri čemer za veliko blaga veljajo znižane tarife zaradi kitajskih sporazumov o prosti trgovini.
4.1 Elektronika in gospodinjski aparati
- Gospodinjski aparati: Kitajska uvaža večino svojih velikih gospodinjskih aparatov, kot so hladilniki, pralni stroji in klimatske naprave, iz držav, kot so Združene države Amerike, Južna Koreja in Japonska. Carine so zaradi trgovinskih sporazumov na splošno nizke.
- Hladilniki in zamrzovalniki: Običajno obdavčeni s 5 % do 10 %, z brezcarinskim dostopom za uvoz iz ASEAN in Južne Koreje.
- Pralni stroji in klimatske naprave: Zanje veljajo carine od 5 % do 8 %, odvisno od države porekla.
- Potrošniška elektronika: Elektronika, kot so televizorji, pametni telefoni in prenosniki, je bistven uvoz na Kitajskem, carine pa so zaradi trgovinskih sporazumov običajno nizke.
- Televizorji: Običajno obdavčeni z 8 %, čeprav uvoz iz Južne Koreje in Japonske pogosto koristi dajatev brez dajatev.
- Pametni telefoni in prenosniki: Na splošno obdavčeni z 0 % do 5 %, zlasti za uvoz iz Južne Koreje, Japonske in držav ASEAN.
4.2 Pohištvo in oprema
- Pohištvo: Za uvoženo pohištvo, vključno z domačim in pisarniškim pohištvom, veljajo carine v višini od 10 % do 15 %, pri čemer je za uvoz iz Nove Zelandije, Avstralije in držav ASEAN na voljo brezcarinski dostop.
- Leseno pohištvo: Običajno obdavčeno z 12 % do 15 %, z znižanimi tarifami za države s sporazumom o prosti trgovini.
- Plastično in kovinsko pohištvo: Zanj veljajo carine od 8 % do 12 %, odvisno od trgovinskega sporazuma.
- Oprema za dom: Predmeti, kot so preproge, zavese in dekoracija doma, so običajno obdavčeni z 10 % do 15 %, čeprav uvoz iz držav s sporazumom o prosti trgovini pogosto koristi nižje tarife ali dostop brez dajatev.
4.3 Posebne uvozne dajatve
Kitajska je uvedla protidampinške dajatve na določene kategorije pohištva iz Vietnama in Malezije, da bi domače proizvajalce zaščitila pred nelojalno konkurenco.
5. Energija in naftni derivati
Kitajska je za svoje energetske potrebe zelo odvisna od uvoza, zlasti naftnih derivatov in energetske opreme. Carine za ta uvoz so na splošno nizke, da bi podprle rastoči energetski sektor in razvoj infrastrukture v državi.
5.1 Naftni derivati
- Surova nafta in bencin: Kitajska uvaža naftne derivate, zlasti z Bližnjega vzhoda, Rusije in Združenih držav Amerike. Carine na te izdelke so običajno nizke, da se ohranijo dostopne cene goriva.
- Surova nafta: Običajno zanjo veljajo ničelne tarife.
- Bencin in dizel: Na splošno obdavčena z 1 % do 6 %, odvisno od vira.
- Dizel in drugi rafinirani naftni derivati: Rafinirani derivati so običajno obdavčeni s 5 %, čeprav veljajo preferencialne tarife v okviru trgovinskih sporazumov z Rusijo in Kazahstanom.
5.2 Oprema za obnovljive vire energije
- Sončne celice in vetrne turbine: Kitajska je vodilna v svetu na področju obnovljivih virov energije in za podporo sektorju uporablja ničelne tarife za uvoz opreme za obnovljive vire energije, kot so sončne celice in vetrne turbine.
6. Farmacevtski izdelki in medicinska oprema
Kitajska daje prednost dostopu do cenovno dostopnega zdravstvenega varstva, zato so tarife za nujna zdravila in medicinsko opremo nizke ali ničelne, da se zagotovi cenovna dostopnost in razpoložljivost za prebivalstvo.
6.1 Farmacevtski izdelki
- Zdravila: Za esencialna zdravila, vključno z zdravili, ki rešujejo življenja, običajno veljajo ničelne tarife v okviru splošnega tarifnega režima Kitajske. Za neesencialna farmacevtska zdravila se lahko uporabijo 5-odstotne tarife, pri čemer se za uvoz iz držav s sporazumom o prosti trgovini, kot sta Švica in Nemčija, uporabljajo znižane ali ničelne tarife.
6.2 Medicinski pripomočki
- Medicinska oprema: Za medicinske pripomočke, kot so diagnostična orodja, kirurški instrumenti in bolniške postelje, običajno veljajo ničelne ali nizke tarife (od 3 % do 5 %), odvisno od nujnosti izdelka in države porekla.
7. Posebne uvozne dajatve in izjeme
7.1 Posebne dajatve za države, ki niso podpisnice sporazuma o prosti trgovini
Kitajska uvaja protidampinške dajatve in izravnalne dajatve na določen uvoz iz držav, za katere se ugotovi, da izvajajo dampinški uvoz ali zagotavljajo nepoštene subvencije. Kitajska je na primer uvedla protidampinške dajatve na jeklene izdelke iz Japonske in Južne Koreje, da bi zaščitila svojo domačo jeklarsko industrijo.
7.2 Dvostranski in večstranski sporazumi
- Sporazum o prosti trgovini med Kitajsko in državami ASEAN (CAFTA): Zagotavlja brezcarinski dostop za večino blaga, s katerim se trguje med Kitajsko in državami ASEAN.
- Sporazum o prosti trgovini med Kitajsko in Avstralijo (ChAFTA): Ponuja znižane ali ničelne tarife za blago, s katerim se trguje med Kitajsko in Avstralijo, zlasti za kmetijske in industrijske izdelke.
- Sporazum o prosti trgovini med Kitajsko in Novo Zelandijo (NZCFTA): Znižuje ali odpravlja tarife za širok spekter izdelkov, s katerimi se trguje med Kitajsko in Novo Zelandijo, zlasti za mlečne izdelke in les.
Dejstva o državi
- Uradno ime: Ljudska republika Kitajska
- Glavno mesto: Peking
- Največja mesta:
- Peking (glavno mesto in politično središče)
- Šanghaj (največje mesto in finančno središče)
- Chongqing (hitro rastoče mesto na zahodu Kitajske)
- Dohodek na prebivalca: približno 12.500 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 1,4 milijarde (ocena za leto 2023)
- Uradni jezik: standardna kitajščina (mandarinščina)
- Valuta: kitajski juan (CNY ali RMB)
- Lega: Kitajska se nahaja v vzhodni Aziji in meji na 14 držav, vključno z Rusijo, Indijo, Mongolijo, Kazahstanom in Korejskim polotokom.
Geografija Kitajske
Kitajska je tretja največja država na svetu po površini, saj pokriva približno 9,6 milijona kvadratnih kilometrov. Njena geografija je zelo raznolika, od prostranih puščav in gora do rodovitnih ravnic in večjih rečnih sistemov.
- Gore: Himalaja tvori jugozahodno mejo Kitajske, vključno z Mount Everestom, najvišjim vrhom sveta.
- Puščave: Puščava Gobi se razteza čez severno Kitajsko, puščava Taklamakan pa leži na severozahodu.
- Reke: Med večje reke spadajo Jangce, Rumena reka in Biserna reka, ki so ključne za kmetijstvo, promet in hidroenergijo.
Kitajsko gospodarstvo
Kitajska je v zadnjih nekaj desetletjih doživela hitro gospodarsko rast in se preoblikovala v drugo največje gospodarstvo na svetu. Postala je svetovno središče za proizvodnjo, trgovino in tehnološke inovacije, k čemur pomembno prispevajo njeni storitveni, kmetijski in industrijski sektorji.
1. Proizvodnja in industrija
Kitajska je največji svetovni proizvajalec, ki proizvaja široko paleto blaga, od elektronike in strojev do tekstila in avtomobilov. Njen predelovalni sektor predstavlja znaten del BDP države in ostaja pomemben izvoznik industrijskega blaga.
2. Kmetijstvo
Kmetijstvo ostaja ključni sektor kitajskega gospodarstva, med glavnimi poljščinami pa so riž, pšenica, koruza in soja. Država je tudi vodilna proizvajalka sadja, zelenjave, svinjine in rib, čeprav še vedno uvaža velike količine nekaterih kmetijskih proizvodov, da bi zadovoljila domače povpraševanje.
3. Tehnologija in inovacije
Kitajska se je uveljavila kot vodilna svetovna sila na področju tehnologije in inovacij, zlasti na področjih, kot so umetna inteligenca, obnovljivi viri energije, telekomunikacije in e-trgovina. Kitajska podjetja, kot so Huawei, Tencent in Alibaba, so postala svetovni tehnološki velikani.
4. Energija
Kitajska je največja svetovna porabnica energije z znatnimi naložbami tako v fosilna goriva kot v obnovljive vire energije. Je vodilna proizvajalka sončnih kolektorjev, vetrnih turbin in električnih vozil, hkrati pa je tudi glavna uvoznica nafte in zemeljskega plina.