Brazilija, največja država v Južni Ameriki, ima eno najbolj raznolikih in kompleksnih gospodarstev na svetu. Čeprav je glavna izvoznica surovin, kot so kmetijski proizvodi, nafta in minerali, uvaža tudi široko paleto blaga, da bi zadovoljila potrebe svojega rastočega potrošniškega trga in industrijskega sektorja. Brazilski sistem carinskih tarif je zasnovan tako, da uravnava pretok uvoženega blaga, ščiti lokalne industrije in podpira gospodarsko rast. Carinske stopnje v Braziliji se precej razlikujejo glede na vrsto izdelka, njegovo klasifikacijo in državo porekla. Poleg tega je Brazilija članica Južnega skupnega trga (MERCOSUR), regionalnega trgovinskega bloka, ki omogoča preferencialne tarife med državami članicami.
Tarifne kategorije za uvožene izdelke
Brazilija razvršča uvožene izdelke v različne kategorije, od katerih ima vsaka svoje specifične tarifne stopnje. Brazilski carinski seznam sledi skupni nomenklaturi Mercosur (NCM), ki temelji na harmoniziranem sistemu (HS). Spodaj je podroben pregled glavnih kategorij blaga in ustreznih tarifnih stopenj, ki se uporabljajo pri uvozu v Brazilijo.
1. Kmetijski proizvodi
Brazilija je svetovna kmetijska velesila, vendar še vedno uvaža različne kmetijske proizvode, da bi zadovoljila domače povpraševanje, zlasti tiste, ki se lokalno ne proizvajajo v veliki meri. Carinske stopnje za kmetijske proizvode so zasnovane tako, da ščitijo lokalne kmete in hkrati zagotavljajo dostopnost osnovnih dobrin.
1.1 Carinske stopnje za glavne kmetijske proizvode
- Sadje in zelenjava:
- Sveže sadje (npr. jabolka, hruške, grozdje): 10 %–14 %
- Zelenjava (npr. čebula, korenje, paradižnik): 10 %–16 %
- Zamrznjeno sadje in zelenjava: 14 %
- Suho sadje: 10 %–12 %
- Žita in žitarice:
- Pšenica: 10 %
- Riž: 10 %–12 %
- Koruza: 10 %
- Ječmen: 10 %
- Meso in perutnina:
- Govedina: 10 %
- Svinjina: 10 %–16 %
- Perutnina (piščanec, puran): 10 %–16 %
- Predelano meso (klobase, slanina): 18 %
- Mlečni izdelki:
- Mleko: 14 %
- Sir: 16 %
- Maslo: 14 %
- Užitna olja:
- Sončnično olje: 10 %–12 %
- Palmovo olje: 12 %
- Olivno olje: 10 %
- Drugi kmetijski proizvodi:
- Sladkor: 16 %
- Kava in čaj: 10 %–12 %
1.2 Posebne uvozne dajatve za kmetijske proizvode
- Države članice MERCOSUR-ja: Brazilija je del Južnega skupnega trga (MERCOSUR), ki vključuje Argentino, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski proizvodi, uvoženi iz drugih držav MERCOSUR-ja, so običajno deležni znižanih carin ali pa so oproščeni carin. Na primer, žita, meso in mlečni izdelki iz teh držav pogosto vstopijo v Brazilijo brez dodatnih dajatev.
- Države, ki niso članice MERCOSUR-ja: Za kmetijski uvoz iz držav, ki niso članice MERCOSUR-ja, kot so Združene države Amerike, Kitajska ali Evropska unija, veljajo standardne carinske stopnje. V nekaterih primerih se lahko uporabijo višje dajatve za zaščito brazilske domače kmetijske proizvodnje, zlasti za občutljive izdelke, kot sta meso in mlečni izdelki.
2. Industrijsko blago
Brazilski industrijski sektor je za podporo predelovalne, gradbene in energetske industrije odvisen od uvoza strojev, opreme in surovin. Vlada določa zmerne do visoke tarife za industrijsko blago, da bi spodbudila domačo proizvodnjo in hkrati zagotovila dostop do bistvenega uvoza.
2.1 Stroji in oprema
- Težka mehanizacija (npr. žerjavi, buldožerji, bagri): 14 %–16 %
- Industrijska oprema:
- Proizvodni stroji (npr. tekstilni stroji, oprema za predelavo hrane): 10 %–14 %
- Gradbena oprema: 12 %–16 %
- Energetska oprema (generatorji, turbine): 12 %–14 %
- Električna oprema:
- Elektromotorji: 14 %–16 %
- Transformatorji: 12 %–14 %
- Kabli in ožičenje: 10 %–14 %
2.2 Avtomobili in avtomobilski deli
Brazilija uvaža veliko število vozil in avtomobilskih delov, da bi zadovoljila domače povpraševanje. Carinske stopnje, ki se uporabljajo za avtomobile in avtomobilske dele, so zasnovane tako, da uravnotežijo zaščito lokalne industrije z zagotavljanjem dostopa do potrebnih izdelkov.
- Osebna vozila:
- Nova vozila: 35 % (najvišja tarifa, ki jo Svetovna trgovinska organizacija dovoljuje za avtomobile)
- Rabljena vozila: Uvoz rabljenih vozil je na splošno prepovedan, razen klasičnih ali starodobnih avtomobilov, za katere veljajo visoke tarife.
- Komercialna vozila:
- Tovornjaki in avtobusi: 16 %–18 %
- Avtodeli:
- Motorji in komponente menjalnika: 18 %
- Pnevmatike in zavorni sistemi: 16 %–18 %
- Elektronika vozil (npr. osvetlitev, avdio sistemi): 14 %–16 %
2.3 Posebne uvozne dajatve za industrijsko blago
- Izjeme Mercosurja: Industrijsko blago, uvoženo iz držav članic Mercosurja, je deležno znižanih tarif ali popolnih izjem. Na primer, stroji in sestavni deli vozil iz Argentine in Urugvaja se pogosto soočajo z nižjimi tarifami, zaradi česar je regionalna trgovina znotraj Mercosurja bolj konkurenčna.
- Države, ki niso članice MERCOSUR-ja: Za uvoz industrijskega blaga iz držav, ki niso članice MERCOSUR-ja, vključno s Kitajsko, Japonsko, Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo, veljajo standardne tarife. Vendar pa je Brazilija z nekaterimi državami dosegla trgovinske sporazume za znižanje tarif za določene industrijske izdelke.
3. Potrošniška elektronika in aparati
Brazilija uvaža večino svoje potrošniške elektronike in gospodinjskih aparatov iz držav, kot so Kitajska, Južna Koreja, Japonska in Združene države Amerike. Carine na te izdelke so običajno visoke, da bi zaščitile domačo industrijo elektronike.
3.1 Potrošniška elektronika
- Pametni telefoni: 12 %–16 %
- Prenosniki in tablice: 16 %–18 %
- Televizorji: 16 %–20 %
- Zvočna oprema (zvočniki, ozvočenje): 18 %–20 %
- Fotoaparati in fotografska oprema: 16 %–18 %
3.2 Gospodinjski aparati
- Hladilniki: 16 %–18 %
- Pralni stroji: 18 %–20 %
- Mikrovalovne pečice: 16 %–18 %
- Klimatske naprave: 16 %–20 %
- Pomivalni stroji: 16 %–18 %
3.3 Posebne uvozne dajatve za elektroniko in aparate
- Preference MERCOSUR: Potrošniška elektronika in aparati, uvoženi iz držav članic MERCOSUR, so deležni znižanih tarif. Na primer, televizorji in hladilniki, izdelani v Argentini ali Urugvaju, lahko vstopijo v Brazilijo z nižjimi dajatvami, kar spodbuja regionalno trgovino s potrošniškim blagom.
- Azijski in ameriški uvoz: Večina potrošniške elektronike in gospodinjskih aparatov, uvoženih iz azijskih držav, kot so Kitajska, Južna Koreja in Japonska, ali iz Združenih držav Amerike, se sooča s standardnimi tarifnimi stopnjami. Vendar pa ima Brazilija z nekaterimi državami trgovinske sporazume, ki znižujejo tarife za določene izdelke.
4. Tekstil, oblačila in obutev
Brazilija ima pomembno tekstilno in oblačilno industrijo, vendar uvaža široko paleto izdelkov, da bi zadovoljila domače povpraševanje, zlasti po vrhunski modi in specialnih tekstilih. Carine v tem sektorju so običajno visoke, da bi zaščitile lokalne proizvajalce pred mednarodno konkurenco.
4.1 Oblačila in oblačila
- Standardna oblačila (npr. majice s kratkimi rokavi, kavbojke, obleke): 35 %
- Luksuzne in dizajnerske znamke: 35 %–40 %
- Športna oblačila in atletska oprema: 30 %–35 %
4.2 Obutev
- Standardna obutev: 35%
- Luksuzna obutev: 35 %–40 %
- Športna obutev in športni copati: 30 %–35 %
4.3 Surovi tekstil in tkanine
- Bombaž: 8%-10%
- Volna: 8%-10%
- Sintetična vlakna: 10 %–14 %
4.4 Posebne uvozne dajatve za tekstil
- Trgovina z MERCOSUR-jem: Tekstil, oblačila in obutev, uvoženi iz drugih držav MERCOSUR-ja, so deležni znižanih tarif. Na primer, bombažne tkanine ali oblačila iz Argentine ali Paragvaja so lahko predmet nižjih tarif kot tiste iz držav nečlanic, kar spodbuja regionalno proizvodnjo in trgovino.
- Luksuzni uvoz iz Evrope: Najvišje tarife, običajno od 35 % do 40 %, veljajo za vrhunsko modo, luksuzna oblačila in dizajnersko obutev, uvoženo iz evropskih držav, kot sta Italija ali Francija. Namen teh višjih tarif je zaščititi brazilsko domačo tekstilno in modno industrijo, hkrati pa omogočiti dostop do luksuznega blaga.
5. Farmacevtski izdelki in medicinska oprema
Brazilija uvaža znaten del svojih farmacevtskih izdelkov in medicinske opreme za podporo svojemu zdravstvenemu sistemu. Za te izdelke običajno veljajo nižje tarife, da se zagotovi dostop do bistvenih zdravil in opreme.
5.1 Farmacevtski izdelki
- Zdravila (generična in blagovna znamka): 0 %–14 % (odvisno od vrste zdravila)
- Cepiva: 0 % (izvzeto za podporo pobudam javnega zdravja)
- Prehranska dopolnila in vitamini: 10 %–14 %
5.2 Medicinska oprema
- Diagnostična oprema (npr. rentgenski aparati, aparati za magnetno resonanco): 0 %–14 %
- Kirurški instrumenti: 14 %
- Bolniške postelje in oprema za spremljanje: 10 %–14 %
5.3 Posebne uvozne dajatve za medicinske izdelke
- Uvoz zdravstvenih izdelkov iz držav MERCOSUR: Farmacevtski izdelki in medicinska oprema, uvoženi iz držav članic MERCOSUR, so pogosto brez carin, kar spodbuja dostop do cenovno dostopnih zdravstvenih izdelkov v regiji.
- Države, ki niso članice MERCOSUR-ja: Uvoz farmacevtskih izdelkov in medicinske opreme iz držav, ki niso članice MERCOSUR-ja, vključno z Združenimi državami Amerike, Nemčijo in Kitajsko, se običajno sooča s standardnimi tarifami, vendar zanj veljajo preferencialne stopnje v skladu z nekaterimi trgovinskimi sporazumi.
6. Alkohol, tobak in luksuzno blago
Brazilija uvaja visoke carine na alkohol, tobak in luksuzno blago, da bi uravnavala porabo in ustvarila prihodek. Poleg carin so ti izdelki predmet trošarin in drugih dajatev.
6.1 Alkoholne pijače
- Pivo: 20 %–25 %
- Vino: 18 %–20 %
- Žgane pijače (viski, vodka, rum): 30 %–35 %
- Brezalkoholne pijače: 10 %–16 %
6.2 Tobačni izdelki
- Cigarete: 30 %–35 %
- Cigare: 35 %
- Drugi tobačni izdelki (npr. tobak za pipo): 35 %
6.3 Luksuzno blago
- Ure in nakit: 35 %–40 %
- Dizajnerske torbice in dodatki: 35 %–40 %
- Vrhunska elektronika: 30 %–35 %
6.4 Posebne uvozne dajatve za luksuzno blago
- Evropski uvoz: Luksuzno blago, vključno z vrhunskimi urami, nakitom in dizajnerskimi torbicami, uvoženimi iz Evrope, zlasti iz Italije in Francije, se sooča z visokimi carinami v višini 35–40 %. Te carine so namenjene uravnavanju potrošnje luksuznih izdelkov in hkrati ustvarjanju prihodkov za državo.
- Trošarine: Poleg tarif Brazilija uvaja trošarine na alkohol, tobak in nekatere luksuzne izdelke, da bi dodatno nadzorovala njihovo porabo in povečala prihodke za javne storitve.
Dejstva o državi Brazilija
- Uradno ime: Federativna republika Brazilija
- Glavno mesto: Brasília
- Tri največja mesta:
- Sao Paulo
- Rio de Janeiro
- Brazilija
- Dohodek na prebivalca: približno 7.000 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 216 milijonov (ocena za leto 2023)
- Uradni jezik: portugalščina
- Valuta: brazilski real (BRL)
- Lega: Brazilija se nahaja v Južni Ameriki in meji na Argentino, Paragvaj, Urugvaj, Bolivijo, Peru, Kolumbijo, Venezuelo, Gvajano, Surinam in Francosko Gvajano. Je največja država v Južni Ameriki in peta največja na svetu po površini.
Geografija Brazilije
Brazilija je geografsko raznolika država z obsežnimi deževnimi gozdovi, gorami, rekami in obalnimi ravnicami. Njena topografija se razlikuje od Amazonskega bazena na severu do Brazilskega višavja v osrednjih in jugovzhodnih regijah. Obsežna brazilska obala se razteza vzdolž Atlantskega oceana in omogoča dostop do številnih pristanišč in plaž, kar podpira njeno cvetočo turistično industrijo.
- Amazonski deževni gozd: Amazonski deževni gozd, ki se nahaja v severni Braziliji, je največji tropski deževni gozd na svetu in pokriva več kot 60 % države. Regija je dom bogate biotske raznovrstnosti in igra ključno vlogo pri uravnavanju svetovnega podnebja.
- Brazilsko višavje: Brazilsko višavje pokriva južne in osrednje dele države, z nadmorsko višino od 500 do 3000 metrov. Za to območje so značilni valoviti hribi, gore in planote.
- Glavne reke: Reka Amazonka, druga najdaljša reka na svetu, teče skozi severno Brazilijo, medtem ko je reka São Francisco ključna vodna pot za kmetijstvo in proizvodnjo energije na severovzhodu.
- Podnebje: Podnebje Brazilije se zaradi njene velikosti zelo razlikuje. Severna Amazonka ima tropsko deževno podnebje, medtem ko osrednje in južne regije premorejo bolj zmerno in tropsko podnebje. Obalne regije imajo koristi od tropskega oceanskega podnebja, zaradi česar so idealne za turizem.
Brazilsko gospodarstvo in glavne industrije
Brazilsko gospodarstvo je največje v Latinski Ameriki in eno najbolj raznolikih na svetu. Država ima dobro razvit kmetijski sektor, močno industrijsko bazo in rastoči storitveni sektor. Vendar se Brazilija sooča z izzivi, kot sta neenakost dohodkov in politična nestabilnost, ki vplivajo na njen celoten gospodarski razvoj.
1. Kmetijstvo
- Brazilija je eden vodilnih svetovnih kmetijskih proizvajalcev in izvoznikov, zlasti soje, sladkornega trsa, kave in govedine. Kmetijski sektor pomembno prispeva k gospodarstvu države, saj zaposluje milijone ljudi in ustvarja znatne prihodke od izvoza.
- Izvoz: Soja, kava, govedina, sladkor in perutnina sodijo med najpomembnejše brazilske kmetijske izvozne proizvode. Država zagotavlja znaten del svetovnih potreb po hrani, zlasti za Kitajsko in Evropsko unijo.
2. Rudarstvo in naravni viri
- Brazilija je bogata z naravnimi viri, vključno z železovo rudo, zlatom in boksitom. Rudarski sektor ima ključno vlogo v brazilskem gospodarstvu, saj zagotavlja surovine za domačo industrijo in ustvarja prihodke od izvoza. Brazilija je drugi največji svetovni proizvajalec železove rude, rudarstvo pa je pomembna panoga v zveznih državah, kot sta Minas Gerais in Pará.
- Izvoz: Železova ruda, zlato in drugi minerali so ključni izvozni artikli, zlasti na Kitajsko, ki je največja trgovinska partnerica Brazilije.
3. Proizvodnja
- Brazilija ima velik in raznolik proizvodni sektor, ki proizvaja avtomobile, stroje, elektroniko, kemikalije in tekstil. Proizvodna baza države je osredotočena v južnih in jugovzhodnih regijah, zlasti v São Paulu, Riu de Janeiru in Minas Geraisu.
- Ključne panoge: Avtomobilska industrija je ena največjih v Braziliji, saj v državi upravljajo tovarne veliki mednarodni proizvajalci avtomobilov. Druge pomembne panoge vključujejo kemično, tekstilno in elektroniko.
4. Energija
- Brazilija je vodilna v svetu na področju obnovljivih virov energije, zlasti pri proizvodnji hidroelektrarn in etanola. Država proizvede več kot 60 % električne energije iz hidroelektrarn in je glavna proizvajalka biogoriv, zlasti etanola, pridobljenega iz sladkornega trsa.
- Nafta in plin: Brazilija je tudi pomembna proizvajalka nafte z obsežnimi zalogami nafte na morju, zlasti v predsolnih plasteh Atlantskega oceana. Državno naftno podjetje Petrobras ima ključno vlogo pri razvoju in izvozu brazilskih naftnih in plinskih virov.
5. Storitve in turizem
- Storitveni sektor je največji del brazilskega gospodarstva in prispeva več kot 60 % BDP. Med glavne storitvene panoge spadajo finance, trgovina na drobno in telekomunikacije. Turizem je prav tako pomembna panoga, saj milijoni obiskovalcev prihajajo v Brazilijo zaradi njenih plaž, amazonskega deževnega gozda in živahnih mest, kot sta Rio de Janeiro in Salvador.
- Turizem: Brazilija je znana po svojih naravnih lepotah, kulturnih znamenitostih in svetovno znanih dogodkih, kot je karneval. Turistična industrija pomembno prispeva k zaposlovanju in deviznim prihodkom.