Bosna in Hercegovina, ki se nahaja v jugovzhodni Evropi, vzdržuje strukturiran sistem carinskih tarif, ki ureja uvoz in ustvarja prihodke, hkrati pa ščiti domačo industrijo. Kot članica Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA) in podpisnica stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (SPS) z Evropsko unijo je država svoje trgovinske politike vključila v regionalne in evropske okvire. Tarifni sistem Bosne in Hercegovine je zasnovan tako, da uravnoteži spodbujanje trgovine z zaščito lokalne industrije, tarife pa se razlikujejo glede na vrsto izdelka in njegovo državo porekla. Poleg standardnih tarif veljajo za uvoz iz nekaterih držav brez preferencialne trgovine tudi posebne dajatve.
Carinske tarife po kategorijah izdelkov v Bosni in Hercegovini
1. Kmetijski proizvodi
Kmetijstvo igra ključno vlogo v gospodarstvu Bosne in Hercegovine, vlada pa uporablja različne tarife za uvoz kmetijskih proizvodov, da bi zaščitila lokalne kmete in hkrati zagotovila dostop do osnovnih živil. Država uvaža različne kmetijske proizvode, vključno z žiti, sadjem, zelenjavo in živino.
1.1 Osnovni kmetijski proizvodi
- Žita in žita: Bosna in Hercegovina uvaža znatne količine žit, kot so pšenica, koruza in ječmen. Carine za te izdelke se razlikujejo glede na potrebe trga.
- Pšenica in koruza: Uvozne tarife se običajno gibljejo od 5 % do 10 %.
- Riž: Za uvoženi riž velja 10-odstotna tarifa, čeprav se lahko v okviru nekaterih trgovinskih sporazumov uporabljajo znižane tarife.
- Sadje in zelenjava: Bosna in Hercegovina uvaža veliko sadja in zelenjave, zlasti v času izven sezone.
- Agrumi (pomaranče, limone): Zanje veljajo carine od 5 % do 10 %.
- Krompir, paradižnik in čebula: Običajno obdavčeni z 10 %, z odstopanji glede na lokalno proizvodnjo.
1.2 Živinoreja in mlečni izdelki
- Meso in perutnina: Uvoz mesa se sooča s tarifami, namenjenimi zaščiti domačega živinorejskega sektorja.
- Govedina in svinjina: Carine se gibljejo od 15 % do 20 %.
- Perutnina (piščanec, puran): Na splošno obdavčena z 10 % do 15 %.
- Ribe in morski sadeži: Uvozne dajatve za ribe in morske sadeže so na splošno nižje, da se zagotovi stabilna oskrba.
- Sveže in zamrznjene ribe: Običajno obdavčene s 5 % do 10 %.
- Mlečni izdelki: Za uvoz mlečnih izdelkov, kot so mleko, sir in maslo, veljajo zmerne tarife.
- Mleko in mleko v prahu: Na splošno obdavčeno s 5 %.
- Sir in maslo: Carine se gibljejo od 10 % do 15 %.
1.3 Posebne uvozne dajatve
Kot podpisnica CEFTA in SPS z Evropsko unijo ima Bosna in Hercegovina koristi od znižanih ali ničelnih tarif za uvoz kmetijskih proizvodov iz držav članic CEFTA in držav EU. Za uvoz iz držav brez preferencialne trgovine lahko veljajo višje tarife.
2. Industrijsko blago
Bosna in Hercegovina uvaža široko paleto industrijskega blaga za podporo svojemu proizvodnemu in gradbenemu sektorju. Carine za industrijske izdelke se razlikujejo glede na to, ali gre za končne izdelke ali surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo.
2.1 Stroji in oprema
- Industrijski stroji: Za podporo lokalni industriji Bosna in Hercegovina na splošno uporablja nizke tarife za uvoz industrijskih strojev.
- Gradbeni stroji (bagri, buldožerji): Običajno so obdavčeni z 1 % do 5 %.
- Tekstilni stroji in proizvodna oprema: Zanje veljajo carine v razponu od 0 % do 5 %.
- Električna oprema: Za električne stroje in opremo, kot so generatorji in transformatorji, veljajo tarife v razponu od 5 % do 10 %.
2.2 Motorna vozila in prevoz
Avtomobilski sektor v Bosni in Hercegovini uvaža večino svojih vozil, tako za osebno kot komercialno uporabo. Država uvaja carine na ta uvoz, da bi zaščitila svojo nastajajočo avtomobilsko industrijo.
- Osebna vozila: Uvozne tarife za avtomobile se razlikujejo glede na vrsto vozila in velikost motorja.
- Majhna osebna vozila (pod 1500 cm³): Običajno obdavčena s stopnjo od 5 % do 15 %.
- Luksuzni avtomobili in športni terenci: Veljajo lahko višje tarife od 20 % do 30 %.
- Komercialna vozila: Za tovornjake in avtobuse, ki se uporabljajo za trgovino in prevoz, veljajo carine od 5 % do 15 %, odvisno od namena in velikosti vozila.
- Deli in dodatna oprema za vozila: Uvozne dajatve za avtomobilske dele, kot so motorji, pnevmatike in akumulatorji, se običajno gibljejo od 5 % do 15 %.
2.3 Posebne uvozne dajatve za nekatere države
Bosna in Hercegovina ima v okviru SPS nižje tarife za industrijsko blago, uvoženo iz držav članic CEFTA in držav EU. Blago iz držav brez preferencialne trgovine, vključno s Kitajsko, Japonsko in Združenimi državami Amerike, se lahko v primerjavi s tem sooča z višjimi tarifami.
3. Tekstil in oblačila
Tekstil in oblačila predstavljajo pomemben del uvoza Bosne in Hercegovine, zlasti iz sosednjih držav in Azije. Država uporablja carine na tekstilne izdelke, da bi uravnotežila cenovno dostopnost za potrošnike in zaščito lokalnih proizvajalcev.
3.1 Surovine
- Tekstilna vlakna in preja: Bosna in Hercegovina uvaža surovine, kot so bombaž, volna in sintetična vlakna, z nizkimi carinami (od 0 % do 5 %), da bi spodbudila lokalno proizvodnjo oblačil.
- Bombaž in volna: Na splošno obdavčena s stopnjo od 3 % do 5 %.
- Sintetična vlakna: Običajno se zaračunajo carine od 5 % do 10 %.
3.2 Končana oblačila in konfekcija
- Oblačila in oblačila: Za uvožena končna oblačila veljajo zmerne tarife za zaščito lokalnih proizvajalcev.
- Oblačila za prosti čas in vsak dan: običajno obdavčena z 10 % do 15 %.
- Luksuzna in blagovna znamka oblačil: Carine se gibljejo od 15 % do 25 %.
- Obutev: Za uvoženo obutev veljajo carine od 10 % do 20 %, odvisno od vrste in materiala čevlja.
3.3 Posebne uvozne dajatve
Uvoz tekstila in oblačil iz držav EU in članic CEFTA je v okviru preferencialnih trgovinskih sporazumov deležen ničelnih tarif. Za uvoz iz drugih držav, kot sta Kitajska in Indija, veljajo standardne tarifne stopnje, določene v tarifni listi Bosne in Hercegovine.
4. Potrošniško blago
Bosna in Hercegovina uvaža široko paleto potrošniškega blaga, vključno z elektroniko, gospodinjskimi predmeti in pohištvom. Država na to blago uvaja carine, da bi zaščitila lokalne proizvajalce in zagotovila dostop do bistvenih izdelkov.
4.1 Elektronika in gospodinjski aparati
- Gospodinjski aparati: Uvozne tarife za velike gospodinjske aparate, kot so hladilniki, pralni stroji in klimatske naprave, se razlikujejo glede na vrsto aparata.
- Hladilniki in zamrzovalniki: Običajno so obdavčeni z 10 % do 20 %.
- Pralni stroji in klimatske naprave: Zanje veljajo carine v višini od 10 % do 15 %.
- Potrošniška elektronika: Elektronika, kot so televizorji, pametni telefoni in prenosniki, se običajno sooča s carinami od 5 % do 15 %.
- Televizorji: Običajno obdavčeni z 10 %.
- Pametni telefoni in prenosniki: Zanje veljajo carine od 5 % do 10 %.
4.2 Pohištvo in oprema
- Pohištvo: Za uvoženo pohištvo, vključno z opremo za dom in pisarno, veljajo carine v višini od 10 % do 20 %.
- Leseno pohištvo: Običajno obdavčeno s 15 % do 20 %.
- Plastično in kovinsko pohištvo: Na splošno veljajo carine od 10 % do 15 %.
- Oprema za dom: Predmeti, kot so preproge, zavese in izdelki za notranjo opremo, so običajno obdavčeni z 10 % do 15 %.
4.3 Posebne uvozne dajatve
Potrošniško blago, uvoženo iz držav EU in držav članic CEFTA, je deležno ničelnih ali znižanih tarif. Za uvoz iz držav zunaj teh preferencialnih sporazumov veljajo standardne tarifne stopnje Bosne in Hercegovine.
5. Energija in naftni derivati
Bosna in Hercegovina večino svojih potreb po energiji, vključno z naftnimi derivati, uvaža iz sosednjih držav in od drugod. Carine na energente so zasnovane tako, da uravnotežijo cenovno dostopnost s potrebo po državnih prihodkih.
5.1 Naftni derivati
- Surova nafta in bencin: Carine na uvoz nafte, vključno s surovo nafto in bencinom, so običajno nizke, da se ohranijo dostopne cene energije. Carine se običajno gibljejo od 0 % do 5 %.
- Dizel in drugi rafinirani naftni derivati: Za rafinirane naftne derivate, kot sta dizel in letalsko gorivo, veljajo nizke tarife od 0 % do 5 %, odvisno od vira in predvidene uporabe.
5.2 Oprema za obnovljive vire energije
- Sončne celice in vetrne turbine: Bosna in Hercegovina podpira rast obnovljivih virov energije z uporabo ničelnih ali nizkih tarif za opremo, ki se uporablja v projektih obnovljivih virov energije, kot so sončne celice in vetrne turbine.
6. Farmacevtski izdelki in medicinska oprema
Zagotavljanje dostopa do cenovno dostopnega zdravstvenega varstva je prednostna naloga za Bosno in Hercegovino, zato so tarife za nujna zdravila in medicinsko opremo nizke ali ničelne, da se zagotovi cenovna dostopnost in razpoložljivost.
6.1 Farmacevtski izdelki
- Zdravila: Za esencialna zdravila, vključno z zdravili, ki rešujejo življenja, običajno veljajo ničelne ali nizke tarife (od 0 % do 5 %), da se zagotovi cenovna dostopnost. Za neesencialna farmacevtska zdravila se lahko uporabljajo tarife od 5 % do 10 %.
6.2 Medicinski pripomočki
- Medicinska oprema: Za medicinske pripomočke, kot so diagnostična orodja, kirurški instrumenti in bolniške postelje, običajno veljajo ničelne ali nizke tarife (od 0 % do 5 %) za podporo zdravstvenemu sektorju.
7. Posebne uvozne dajatve in izjeme
Carinski tarifni sistem Bosne in Hercegovine vključuje posebne dajatve in oprostitve, ki temeljijo na trgovinskih sporazumih in državi porekla uvoženega blaga.
7.1 Posebne dajatve za države zunaj EU in CEFTA
Za uvoz iz držav, ki niso članice EU in CEFTA, kot so Kitajska, Združene države Amerike in Japonska, veljajo standardne carinske tarife, določene v tarifnem seznamu Bosne in Hercegovine. Za to blago lahko veljajo višje carine v primerjavi z uvozom iz držav s preferencialno trgovino.
7.2 Dvostranski in večstranski sporazumi
- Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA): Bosna in Hercegovina ima koristi od ničelnih tarif za blago, s katerim trguje z drugimi članicami CEFTA, vključno s Srbijo, Severno Makedonijo, Albanijo in Kosovom.
- Sporazum o stabilizaciji in pridružitvi (SPS) z Evropsko unijo: SPS zagotavlja brezcarinski dostop za večino blaga, uvoženega iz držav EU. V zameno ima Bosna in Hercegovina preferencialni dostop do trgov EU za svoj izvoz.
- Splošni sistem preferencialov (GSP): Bosna in Hercegovina ima koristi od znižanih tarif za določeno blago, uvoženo iz držav v razvoju v okviru sheme GSP, kar spodbuja trgovino z gospodarstvi v razvoju.
Dejstva o državi
- Uradno ime: Bosna in Hercegovina
- Glavno mesto: Sarajevo
- Največja mesta:
- Sarajevo (glavno in največje mesto)
- Banja Luka
- Tuzla
- Dohodek na prebivalca: približno 6.000 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 3,2 milijona (ocena iz leta 2023)
- Uradni jeziki: bosanščina, srbščina, hrvaščina
- Valuta: Konvertibilna marka (BAM)
- Lega: Bosna in Hercegovina se nahaja v jugovzhodni Evropi, na severu in zahodu meji na Hrvaško, na vzhodu na Srbijo, na jugovzhodu na Črno goro in na jugozahodu na Jadransko morje.
Geografija Bosne in Hercegovine
Bosna in Hercegovina je gorata država, ki pokriva površino 51.197 kvadratnih kilometrov. Država ima raznoliko pokrajino, od gostih gozdov in gorskih verig do rečnih dolin in majhne obale Jadranskega morja.
- Gorovje: Dinarsko gorovje prevladuje nad večjim delom države, najvišji vrh pa je Maglić (2386 metrov).
- Reke: Med večje reke spadajo Sava, Drina, Neretva in Una, ki so ključne za proizvodnjo energije in kmetijstvo v državi.
- Podnebje: Bosna in Hercegovina ima celinsko podnebje v severnih in osrednjih regijah z vročimi poletji in hladnimi zimami ter sredozemsko podnebje vzdolž jadranske obale.
Gospodarstvo Bosne in Hercegovine
Gospodarstvo Bosne in Hercegovine je kategorizirano kot gospodarstvo z višjim srednjim dohodkom, z mešanico industrije, kmetijstva in storitev. Država si še vedno opomore od posledic konflikta v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, njeno gospodarstvo pa vztrajno raste, zahvaljujoč liberalizaciji trgovine, industrijskemu razvoju in tujim naložbam.
1. Proizvodnja in industrija
Proizvodni sektor je ključnega pomena za gospodarstvo Bosne in Hercegovine, pri čemer imajo ključno vlogo industrije, kot so avtomobilski deli, stroji, kemikalije in predelava kovin. Pomembni izvozni panogi sta tudi proizvodnja tekstila in predelava lesa.
2. Kmetijstvo
Kmetijstvo ostaja bistveni del gospodarstva in zaposluje znaten del podeželskega prebivalstva. Država prideluje pšenico, koruzo, sadje in zelenjavo ter je znana po mlečnih izdelkih in živinoreji.
3. Turizem in storitve
Turizem je rastoči sektor, saj Bosna in Hercegovina privablja obiskovalce s svojimi zgodovinskimi mesti, naravnimi parki in smučišči. Sarajevo je še posebej znano po svoji kulturni dediščini in vlogi stičišča med Vzhodom in Zahodom.
4. Energija in hidroenergija
Bosna in Hercegovina je bogata z naravnimi viri in je pomembna izvoznica električne energije, zlasti hidroelektrarn. Država si prizadeva razširiti svoj sektor obnovljivih virov energije z naložbami v vetrne elektrarne in projekte sončne energije.