Azerbajdžan, bogata z viri država na stičišču vzhodne Evrope in zahodne Azije, ima razvijajoče se gospodarstvo, ki je vse bolj odvisno od uvoženega blaga za zadovoljevanje domačega povpraševanja. Kljub močnemu izvozu energije država uvaža vrsto izdelkov, vključno z industrijskimi stroji, potrošniškim blagom in živilskimi izdelki. Za regulacijo tega uvoza in zaščito lokalne industrije Azerbajdžan uporablja sistem carinskih tarif, ki temelji na kategorijah izdelkov. Stopnje teh tarif se razlikujejo glede na naravo blaga, državo porekla in morebitne veljavne trgovinske sporazume. Poleg tega se lahko za blago iz nepreferencialnih trgovinskih partnerjev ali določenih držav uporabijo posebne dajatve.
Tarifne kategorije za uvožene izdelke
Azerbajdžanski tarifni sistem temelji na kategorijah izdelkov, stopnje pa so namenjene zaščiti lokalne industrije, hkrati pa omogočajo uvoz bistvenega blaga. Spodaj je razčlenitev glavnih tarifnih kategorij in njihovih ustreznih stopenj.
1. Kmetijski proizvodi
Azerbajdžan uvaža vrsto kmetijskih proizvodov, ki dopolnjujejo njegovo domačo kmetijsko proizvodnjo. Carine na kmetijske proizvode se uporabljajo za zaščito lokalnih kmetov in spodbujanje samooskrbe v nekaterih sektorjih.
1.1 Carinske stopnje za glavne kmetijske proizvode
- Sadje in zelenjava:
- Sveže sadje (npr. jabolka, banane, grozdje): 10 %
- Zelenjava (npr. krompir, paradižnik, kumare): 15 %
- Suho sadje: 5 %
- Zamrznjena zelenjava: 10 %
- Žita in žitarice:
- Pšenica: 0 % (zaradi ukrepov za varnost preskrbe s hrano)
- Riž: 5 %
- Ječmen: 10 %
- Koruza: 7 %
- Meso in perutnina:
- Govedina: 15 %
- Svinjina: 10 %
- Perutnina: 15 %
- Predelano meso: 20 %
- Mlečni izdelki:
- Mleko: 5 %
- Sir: 15 %
- Maslo: 12 %
- Jogurt in drugi mlečni izdelki: 10 %
- Užitna olja:
- Sončnično olje: 5 %
- Palmovo olje: 7 %
- Olivno olje: 10 %
- Drugi kmetijski proizvodi:
- Sladkor: 15 %
- Čaj: 10 %
1.2 Posebne uvozne dajatve za kmetijske proizvode
- Sporazum o prosti trgovini SND (CISFTA): Azerbajdžan je del Skupnosti neodvisnih držav (SND) in ima preferencialne trgovinske sporazume z državami članicami, kot so Rusija, Belorusija in Kazahstan. Kmetijski proizvodi, uvoženi iz teh držav, so običajno deležni nižjih carin ali pa so za nekatere osnovne dobrine, kot so žita in mlečni izdelki, oproščeni carin.
- Države zunaj SND: Za kmetijski uvoz iz držav zunaj SND, vključno z evropskimi in azijskimi državami, pogosto veljajo višje tarife, zlasti za izdelke, kot so sadje, zelenjava in meso. V nekaterih primerih se za to blago zaračuna dodatna dajatev v višini od 5 % do 10 % za zaščito lokalnih proizvajalcev.
2. Industrijsko blago
Azerbajdžan uvaža veliko število industrijskega blaga, kot so stroji, surovine in oprema, da bi podprl svoj rastoči proizvodni, gradbeni in energetski sektor. Carinske stopnje za industrijsko blago so določene tako, da spodbujajo domačo proizvodnjo in hkrati zagotavljajo dostop do potrebne opreme.
2.1 Stroji in oprema
- Težka mehanizacija (npr. žerjavi, bagri, buldožerji): 10 %
- Industrijska oprema (npr. generatorji, kompresorji): 5 %
- Proizvodna oprema:
- Stroji za obdelavo kovin: 7 %
- Stroji za predelavo hrane: 5 %
- Stroji za proizvodnjo tekstila: 5 %
- Gradbena oprema:
- Bagri, žerjavi in buldožerji: 5 %–10 %
- Mešalniki za cement in drugo gradbeno orodje: 7 %
- Oprema, povezana z energijo:
- Turbine in generatorji: 0 % (zaradi rasti energetskega sektorja Azerbajdžana)
- Oprema za vrtanje nafte in plina: 0 %
2.2 Avtomobili in avtomobilski deli
Azerbajdžan uvaža večino svojih vozil in avtomobilskih delov, zlasti za svoj rastoči prometni sektor. Carine za avtomobile in avtomobilske dele so strukturirane tako, da ščitijo lokalne sestavljavce, hkrati pa ohranjajo cenovno dostopnost za potrošnike.
- Osebna vozila:
- Nova vozila: 15 %
- Rabljena vozila: 20 % (z dodatnimi okoljskimi in varnostnimi omejitvami)
- Komercialna vozila:
- Tovornjaki in avtobusi: 10 %
- Avtodeli:
- Motorji in mehanske komponente: 10 %
- Pnevmatike in zavorni sistemi: 5 %
- Elektronika vozila (npr. osvetlitev, avdio sistemi): 5 %
2.3 Posebne uvozne dajatve za industrijsko blago
- Preferencialna obravnava za države SND: V skladu s sporazumom CISFTA imajo stroji in industrijsko blago, uvoženo iz držav članic, koristi nižje tarife. Na primer, gradbena oprema iz Rusije se lahko sooči z znižanimi tarifami, včasih celo do 3 % ali 0 % za kritične sektorje, kot sta nafta in plin.
- Evropsko in azijsko blago: Uvoz iz Evropske unije in azijskih držav, kot sta Kitajska in Japonska, se lahko sooči z višjimi tarifami (običajno dodatnih 5 % do 10 %) za določeno industrijsko blago, da bi zaščitili domači proizvodni in montažni sektor Azerbajdžana.
3. Potrošniška elektronika in aparati
Azerbajdžan uvaža večino svoje potrošniške elektronike in gospodinjskih aparatov iz držav, kot so Kitajska, Južna Koreja in Japonska. Glede na pomanjkanje lokalne proizvodnje v tem sektorju so tarife zmerne, da se zagotovi dostopnost za potrošnike.
3.1 Potrošniška elektronika
- Pametni telefoni: 10 %
- Prenosniki in tablice: 5 %–10 %
- Televizorji: 15 %
- Zvočna oprema (zvočniki, ozvočenje): 10 %–15 %
- Fotoaparati in fotografska oprema: 10 %
3.2 Gospodinjski aparati
- Hladilniki: 10 %
- Pralni stroji: 12 %
- Mikrovalovne pečice: 10 %
- Klimatske naprave: 15 %
- Pomivalni stroji: 10 %
3.3 Posebne uvozne dajatve za elektroniko in aparate
- Preferencialne tarife za sporazum CISFTA: Elektronika in aparati, uvoženi iz držav SND, so pogosto deležni znižanih tarif. Na primer, hladilniki in pralni stroji, uvoženi iz Rusije ali Belorusije, se lahko soočajo s tarifami, ki znašajo le 5 %.
- Kitajski uvoz: Azerbajdžan uvaža veliko količino potrošniške elektronike iz Kitajske, pri čemer so tarife v skladu z različnimi trgovinskimi sporazumi znižane. Kitajska elektronika se lahko v nekaterih kategorijah sooči s tarifami, ki znašajo celo 5 %.
4. Tekstil, oblačila in obutev
Azerbajdžan ima rastoči modni trg in uvaža znaten del tekstila, oblačil in obutve od mednarodnih dobaviteljev. Država uvaja zmerne carine na to blago, da bi zaščitila lokalne proizvajalce, hkrati pa omogočila dostop do svetovnih blagovnih znamk.
4.1 Oblačila in oblačila
- Standardna oblačila (npr. majice s kratkimi rokavi, kavbojke): 15 %
- Luksuzne in dizajnerske znamke: 20 %
- Športna oblačila in oblačila: 10 %–15 %
4.2 Obutev
- Standardna obutev: 15%
- Luksuzna obutev: 20%
- Športna obutev in športna obutev: 10 %–15 %
4.3 Surovine za tekstilno industrijo
- Bombaž: 0 % (zaradi močne domače bombažne industrije Azerbajdžana)
- Volna: 0%
- Sintetična vlakna: 10%
4.4 Posebne uvozne dajatve za tekstil
- Preferencialne tarife za države SND: Tekstil, oblačila in obutev, uvoženi iz držav članic SND, so predmet nižjih tarif. Na primer, bombažni izdelki iz sosednjih držav SND, kot sta Uzbekistan in Kazahstan, so oproščeni tarif, medtem ko za druge oblačilne izdelke veljajo nižje stopnje.
- Luksuzni uvoz iz Evrope: Dizajnerska in luksuzna oblačila, uvožena iz evropskih držav, se pogosto soočajo z višjimi tarifami, pri čemer nekateri luksuzni izdelki zaračunavajo tarife do 25 %.
5. Farmacevtski izdelki in medicinska oprema
Azerbajdžan za podporo svojemu rastočemu zdravstvenemu sektorju uvaža znatno količino farmacevtskih izdelkov in medicinske opreme. Za te izdelke običajno veljajo nižje tarife, da se prebivalstvu zagotovi cenovno dostopna zdravstvena oskrba.
5.1 Farmacevtski izdelki
- Zdravila (generična in blagovna znamka): 0 %–5 %
- Cepiva: 0 % (izvzeto iz tarif zaradi potreb javnega zdravja)
- Prehranska dopolnila in vitamini: 5 %–10 %
5.2 Medicinska oprema
- Diagnostična oprema (rentgenski žarki, aparati za magnetno resonanco): 5 %
- Kirurški instrumenti: 5%
- Bolnišnična oprema (postelje, nadzorne naprave): 7 %
5.3 Posebne uvozne dajatve za medicinske izdelke
- Pobude za javno zdravje: V primeru izrednih razmer na področju javnega zdravja lahko Azerbajdžan opusti ali zniža tarife za bistvene medicinske potrebščine, kot so osebna zaščitna oprema (OZO), ventilatorji in drugi kritični medicinski pripomočki.
- Prednosti sporazuma CISFTA: Za medicinske izdelke, uvožene iz držav SND, pogosto veljajo znižane tarife, včasih celo do 0 % za bistvena zdravila in diagnostična orodja.
6. Alkohol, tobak in luksuzno blago
Alkohol, tobak in luksuzno blago so zaradi svoje nebistvene narave predmet enih najvišjih carin v Azerbajdžanu. Te carine služijo tako kot vir državnih prihodkov kot tudi kot sredstvo za uravnavanje porabe.
6.1 Alkoholne pijače
- Pivo in vino: 15 %
- Žgane pijače (viski, vodka, rum): 20 %
- Brezalkoholne pijače: 10 %
6.2 Tobačni izdelki
- Cigarete: 20 %
- Cigare: 15 %
- Drugi tobačni izdelki (npr. tobak za pipo, tobak za žvečenje): 15 %
6.3 Luksuzno blago
- Nakit in plemenite kovine: 20 %–25 %
- Dizajnerske torbice in dodatki: 20 %–25 %
- Vrhunska elektronika (npr. luksuzni pametni telefoni): 15 %
6.4 Posebne uvozne dajatve za luksuzno blago
- Evropski uvoz: Luksuzni izdelki, kot so moda visokega cenovnega razreda, nakit in elektronika, uvoženi iz Evrope, se pogosto soočajo z višjimi tarifami, pri čemer nekatere kategorije veljajo za do 25 %.
- Tobak in alkohol iz držav zunaj SND: Za tobak in alkohol, uvožena iz držav zunaj SND, veljajo višje tarife kot za tobak in alkohol iz držav znotraj SND, poleg tega pa so za to nebistveno blago potrebne dodatne dajatve.
Dejstva o Azerbajdžanu
- Uradno ime: Republika Azerbajdžan
- Glavno mesto: Baku
- Tri največja mesta:
- Baku
- Gandža
- Sumgayit
- Dohodek na prebivalca: približno 5.300 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 10,2 milijona (ocena za leto 2023)
- Uradni jezik: azerbajdžanščina
- Valuta: azerbajdžanski manat (AZN)
- Lega: Nahaja se na stičišču vzhodne Evrope in zahodne Azije, meji na Kaspijsko morje na vzhodu, Rusijo na severu, Gruzijo na severozahodu, Armenijo na zahodu in Iran na jugu.
Geografija Azerbajdžana
Azerbajdžan leži v regiji Južnega Kavkaza in pokriva površino približno 86.600 kvadratnih kilometrov. Znan je po svoji raznoliki pokrajini, vključno z gorami, ravninami in obalnimi območji ob Kaspijskem morju. Država je bogata z naravnimi viri, zlasti z nafto in zemeljskim plinom, ki igrata osrednjo vlogo v njenem gospodarstvu.
- Gorovja: Severni in zahodni del države obdajata Veliki in Mali Kavkaz, najvišji vrh pa je gora Bazarduzu s 4466 metri.
- Kaspijsko morje: Vzhodna meja Azerbajdžana leži ob Kaspijskem morju, največjem celinskem vodnem telesu na svetu, ki je ključnega pomena za izvoz nafte in plina.
- Podnebje: Azerbajdžan ima različna podnebja, od polsušnega v nižavju do alpskega v gorah. Raznolika geografija države omogoča širok spekter kmetijskih dejavnosti.
Gospodarstvo Azerbajdžana in glavne industrije
Azerbajdžan ima gospodarstvo, ki temelji na virih in je močno odvisno od izvoza nafte in zemeljskega plina. Vendar si vlada prizadeva za diverzifikacijo gospodarstva s spodbujanjem sektorjev, ki niso povezani z nafto, kot so kmetijstvo, turizem in proizvodnja.
1. Naftna in plinska industrija
- Azerbajdžan je eden največjih svetovnih proizvajalcev nafte in zemeljskega plina, z ogromnimi zalogami v Kaspijskem morju. Energetski sektor predstavlja pomemben del BDP in izvoza države.
- Izvoz: Izvoz nafte in plina, zlasti prek naftovodov, kot je naftovod Baku-Tbilisi-Ceyhan (BTC), je osrednjega pomena za azerbajdžansko gospodarstvo.
2. Kmetijstvo
- Kmetijstvo igra pomembno vlogo v azerbajdžanskem gospodarstvu in zagotavlja zaposlitev velikemu delu prebivalstva. Država prideluje različne pridelke, vključno s pšenico, bombažem, čajem in sadjem.
- Izvoz: Kmetijski proizvodi, kot so sadje, zelenjava in bombaž, so ključni izvozni proizvodi.
3. Turizem
- Bogata kulturna dediščina Azerbajdžana, sodobna infrastruktura in naravne lepote ga uvrščajo v vzhajajočo turistično destinacijo. Baku, glavno mesto, je središče kulturnega turizma, gorske regije države pa privabljajo ljubitelje narave.
4. Proizvodnja
- Industrijska baza Azerbajdžana vključuje sektorje, kot so tekstil, predelava hrane in kemikalije. Vlada si prizadeva tudi za spodbujanje lokalne proizvodnje s tarifno zaščito in investicijskimi spodbudami.