Avstrija, srednjeevropska država in članica Evropske unije (EU), pri urejanju uvoza upošteva skupno carinsko tarifo EU (SCT). Ta enotni tarifni sistem se enotno uporablja v vseh državah članicah EU, vključno z Avstrijo, in določa uvozne dajatve za izdelke iz držav, ki niso članice EU. Avstrijski tarifni režim si prizadeva uravnotežiti zaščito lokalnih industrij s prednostmi mednarodne trgovine, s čimer zagotavlja, da je blago potrošnikom na voljo po konkurenčnih cenah, hkrati pa podpira ključne gospodarske sektorje države, kot so predelovalna industrija, kmetijstvo in visokotehnološke industrije. Avstrija ima tudi koristi od različnih preferencialnih trgovinskih sporazumov, ki zmanjšujejo ali odpravljajo carine na uvoz iz določenih držav ali regij.
Carinske tarife po kategorijah izdelkov v Avstriji
1. Kmetijski proizvodi
Kmetijstvo je za Avstrijo pomemben sektor, čeprav se država za zadovoljevanje domačega povpraševanja za številne kmetijske proizvode zanaša na uvoz. Kot del EU Avstrija izvaja skupno kmetijsko politiko (SKP), ki vpliva na tarife za uvoz kmetijskih proizvodov in kmetom EU pogosto nudi zaščito z uvoznimi dajatvami in kvotami.
1.1 Osnovni kmetijski proizvodi
- Žita in žita: Carinske stopnje za uvoz pšenice, koruze, riža in drugih žit se razlikujejo glede na tržne razmere in domačo proizvodnjo v EU.
- Pšenica, koruza in ječmen: Običajno se zanje uporabljajo carine od 0 % do 10 %, odvisno od trgovinskih sporazumov in potreb trga.
- Riž: Za uvoženi riž se lahko zaračunajo dajatve do 65 EUR/tono, čeprav se lahko v okviru posebnih trgovinskih sporazumov uporabljajo preferencialne stopnje.
- Sadje in zelenjava: Avstrija uvaža znaten del sadja in zelenjave, carine pa se razlikujejo glede na sezonskost domače proizvodnje.
- Agrumi (pomaranče, limone, grenivke): Na splošno veljajo carine od 5 % do 10 %.
- Jabolka, hruške in drugo sadje iz zmernih območij: od 5 % do 15 %, odvisno od letnega časa in lokalne ponudbe.
- Krompir, čebula in paradižnik: Pogosto so predmet carin od 5 % do 20 %.
- Sladkor in sladila: Carine na uvoz sladkorja so običajno visoke, s stopnjami okoli 40 EUR/tono, deloma za zaščito proizvajalcev sladkorja v EU. Posebne uvozne kvote lahko omogočajo uvoz brez carin iz nekaterih držav.
1.2 Živinoreja in mlečni izdelki
- Meso in perutnina: Avstrija uvaja carine na uvoz mesa, s specifičnimi stopnjami, odvisnimi od vrste mesa in države porekla.
- Govedina in svinjina: Carine se lahko gibljejo od 12 % do 20 %, medtem ko so za nekatere kose mesa lahko uporabljene tarifne kvote.
- Perutnina: Dajatve za perutninske izdelke se gibljejo od 15 % do 25 % za zaščito proizvajalcev EU.
- Ribe in morski sadeži: Za uvoz rib v Avstrijo veljajo carine med 5 % in 10 %, odvisno od proizvoda in njegovega izvora. Za države s preferencialnimi trgovinskimi sporazumi veljajo nižje carine.
- Mlečni izdelki: Avstrija uporablja carine na uvoz mlečnih izdelkov, zlasti na predelane mlečne izdelke.
- Sir: Uvozne dajatve za sir znašajo običajno od 8 % do 15 %, pri čemer se razlikujejo glede na vrsto sira in poreklo.
- Maslo in smetana: od 10 % do 15 % tarife, čeprav lahko uvoz iz nekaterih držav uživa nižje stopnje prek trgovinskih sporazumov.
1.3 Posebne uvozne dajatve
Avstrija ima zaradi članstva v EU koristi od preferencialnih trgovinskih sporazumov. To pomeni, da se lahko za številne kmetijske izdelke, uvožene iz držav s sporazumi o prosti trgovini (FTA), kot sta celovit gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) med EU in Južno Korejo ali EU in Kanado, uporabijo znižane ali ničelne tarife. Poleg tega je uvoz iz najmanj razvitih držav (LDC) v okviru splošnega sistema preferencialov (GSP) pogosto upravičen do ničelnih tarif ali bistveno nižjih dajatev.
2. Industrijsko blago
Avstrijski industrijski sektor je raznolik in zajema stroje, elektroniko in gradbene materiale. Industrijski uvoz je ključnega pomena za podporo proizvodnim in infrastrukturnim projektom države. Kot del EU Avstrija upošteva skupne zunanje tarife za industrijsko blago iz držav zunaj EU.
2.1 Stroji in oprema
- Industrijski stroji: Carine za težke stroje, vključno z gradbeno in kmetijsko opremo, so relativno nizke.
- Gradbena oprema: Običajno se zaračunajo carine od 1,7 % do 3 %, odvisno od vrste stroja.
- Kmetijska mehanizacija: Carine za traktorje in drugo kmetijsko opremo znašajo običajno od 3 % do 5 %.
- Električni stroji: Za uvoz električne opreme, vključno z generatorji, transformatorji in drugo industrijsko elektroniko, veljajo običajno carine od 0 % do 4,5 %, odvisno od kategorije izdelka.
- Proizvodna oprema: Oprema, ki se uporablja v uspešnem avstrijskem proizvodnem sektorju, se pogosto uvaža s tarifami od 2 % do 4 %.
2.2 Motorna vozila in prevoz
Avstrija uvaža široko paleto vozil, od osebnih avtomobilov do gospodarskih tovornjakov, carine pa se razlikujejo glede na vrsto vozila in velikost motorja.
- Osebna vozila: Avstrija, tako kot druge države EU, uporablja 10-odstotno uvozno dajatev za osebna vozila iz držav zunaj EU. Ta standardna stopnja se lahko zniža ali odpravi za države s posebnimi trgovinskimi sporazumi, kot sta Južna Koreja ali Japonska v okviru sporazumov o prosti trgovini EU.
- Električna vozila (EV): Električna vozila, uvožena iz držav zunaj EU, lahko koristijo znižane tarife v okviru pobud EU za podnebne ukrepe.
- Gospodarska vozila: Uvozne dajatve za tovornjake, avtobuse in druga gospodarska vozila znašajo običajno okoli 10 %, vendar se lahko nekoliko razlikujejo glede na vrsto vozila.
- Deli in komponente vozil: Carine za avtomobilske dele in komponente, kot so motorji, pnevmatike in elektronika, so običajno med 2 % in 4,5 %, kar spodbuja uvoz delov za sestavljanje v lokalnih industrijah.
2.3 Posebne uvozne dajatve
Avstrija ima koristi od sporazumov EU o prosti trgovini z več državami zunaj EU, kot so Japonska, Kanada in Južna Koreja, kjer so tarife za industrijsko blago, vključno s stroji in vozili, bodisi znižane bodisi odpravljene. Na primer:
- V skladu s sporazumom CETA so carine za široko paleto industrijskega blaga, uvoženega iz Kanade, ničelne.
- Uvoz iz Južne Koreje v okviru sporazuma o prosti trgovini med EU in Južno Korejo je prav tako deležen ničelnih tarif za številne industrijske izdelke.
3. Tekstil in oblačila
Avstrija uvaža znatno količino tekstila in oblačil, zlasti iz azijskih držav. Carine, ki veljajo za to blago, so namenjene zaščiti domače tekstilne industrije EU in hkrati zagotavljanju dostopnosti cenovno dostopnih oblačil.
3.1 Surovine
- Tekstilna vlakna: Uvoz surovin, kot so bombaž, volna in sintetična vlakna, se običajno sooča z nizkimi carinami (od 0 % do 5 %), kar spodbuja lokalno tekstilno in oblačilno industrijo k nabavi surovin po konkurenčnih cenah.
- Tkanine in preja: Za tkanine in prejo, ki se uporabljajo v tekstilni proizvodnji, veljajo carine v višini od 4 % do 8 %, odvisno od materiala in porekla.
3.2 Končana oblačila in konfekcija
- Oblačila in konfekcijski izdelki: Za končna oblačila, uvožena v Avstrijo, veljajo 12-odstotne carine, ki veljajo enotno po vsej EU. To vključuje vse vrste oblačil, od oblačil za prosti čas do svečanih oblačil.
- Obutev: Uvoz obutve se običajno sooča z carinami v višini od 8 % do 17 %, odvisno od materiala (npr. usnje, sintetika) in vrste čevlja.
3.3 Posebne uvozne dajatve
Številni tekstilni izdelki iz držav s trgovinskimi sporazumi EU imajo koristi od znižanih tarif ali ničelnih dajatev. Na primer:
- V skladu s sporazumom o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (EPA) se japonski tekstil in oblačila ob vstopu na trg EU soočajo z znižanimi tarifami.
- Shema GSP omogoča znižane ali ničelne tarife za tekstil in oblačila iz držav v razvoju, vključno z Bangladešem in Vietnamom.
4. Potrošniško blago
Avstrija uvaža široko paleto potrošniškega blaga, od elektronike do gospodinjskih predmetov. Carine za to blago so zasnovane tako, da uravnotežijo potrebo po cenovno dostopnih izdelkih z zaščito lokalnih proizvajalcev in ustvarjanjem državnih prihodkov.
4.1 Elektronika in gospodinjski aparati
- Gospodinjski aparati: Za velike gospodinjske aparate, kot so hladilniki, pralni stroji in klimatske naprave, veljajo carine od 2 % do 4,5 %.
- Potrošniška elektronika: Elektronika, vključno s televizorji, prenosniki in pametnimi telefoni, se običajno uvaža s tarifami med 0 % in 3 %. Določena vrhunska elektronika iz držav zunaj EU se lahko sooča z nekoliko višjimi stopnjami.
4.2 Pohištvo in oprema
- Pohištvo: Za uvoženo pohištvo, vključno s pohištvom za dom in pisarno, veljajo carine od 5 % do 10 %, odvisno od materiala (les, kovina, plastika) in zahtevnosti zasnove.
- Oprema za dom: Za predmete, kot so preproge, zavese in drugi izdelki za dekoracijo doma, običajno veljajo carine v višini od 5 % do 12 %.
4.3 Posebne uvozne dajatve
Potrošniško blago, uvoženo iz držav s sporazumi o prosti trgovini EU, kot sta Kanada ali Južna Koreja, pogosto uživa ničelne tarife, zaradi česar je to blago na avstrijskem trgu bolj konkurenčno. Poleg tega Avstrija v okviru sheme GSP uvaža veliko potrošniškega blaga iz držav v razvoju po znižanih tarifah.
5. Energija in naftni derivati
Avstrija je za velik del svoje oskrbe z energijo, zlasti z nafto in zemeljskim plinom, odvisna od uvoza. Država za ta uvoz uporablja tarife v skladu z energetsko politiko EU, s katero si prizadeva uravnotežiti energetsko varnost s podnebnimi cilji.
5.1 Naftni derivati
- Surova nafta: Avstrija uvaža surovo nafto z nizkimi carinami (od 0 % do 5 %), odvisno od tržnih razmer in vira nafte. Energetska strategija EU si prizadeva zagotoviti stabilno in cenovno dostopno oskrbo z energijo, hkrati pa spodbuja prehod na obnovljive vire energije.
- Rafinirani naftni derivati: Carine na rafinirane naftne derivate, kot so bencin, dizelsko gorivo in letalsko gorivo, se običajno gibljejo od 2 % do 5 %.
5.2 Oprema za obnovljive vire energije
- Sončne celice in vetrne turbine: Za spodbujanje projektov obnovljivih virov energije Avstrija uvaja ničelne tarife za opremo, ki se uporablja v sončnih in vetrnih elektrarnah. To je skladno s podnebnimi cilji EU, ki dajejo prednost prehodu na čiste vire energije.
6. Farmacevtski izdelki in medicinska oprema
Avstrija kot del EU zagotavlja, da so bistvena zdravila in medicinska oprema na voljo po dostopnih cenah, tako da za te izdelke uveljavlja nizke ali ničelne tarife.
6.1 Farmacevtski izdelki
- Zdravila: Za večino esencialnih zdravil v EU veljajo ničelne tarife, kar zagotavlja dostopnost za zdravstveni sistem. Za neesencialna farmacevtska zdravila se lahko uporabijo tarife do 5 %.
6.2 Medicinski pripomočki
- Medicinska oprema: Uvoz medicinskih pripomočkov, vključno z diagnostičnimi orodji, kirurškimi instrumenti in bolnišnično opremo, je običajno predmet ničelnih ali zelo nizkih tarif (od 0 % do 2 %).
7. Posebne uvozne dajatve in izjeme
Položaj Avstrije kot članice EU pomeni, da za blago, uvoženo iz držav zunaj EU, uporablja skupno zunanjo tarifo EU. Vendar pa za številne izdelke veljajo preferencialni trgovinski sporazumi, ki znižujejo ali odpravljajo tarife za blago iz določenih držav.
7.1 Posebne dajatve za države zunaj EU
Za uvoz iz držav zunaj EU in brez preferencialnih trgovinskih sporazumov lahko velja polna skupna zunanja tarifa. Na primer:
- Za uvoz iz Kitajske, ki ni deležen ugodnosti sporazuma o prosti trgovini z EU, veljajo standardne tarifne stopnje za različne izdelke, vključno z elektroniko, tekstilom in stroji.
7.2 Dvostranski in večstranski sporazumi
Avstrija ima koristi od mreže trgovinskih sporazumov EU, ki zagotavljajo preferencialne tarifne stopnje za blago, uvoženo iz partnerskih držav. Med pomembnejšimi sporazumi so:
- Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA): Za veliko industrijskega in kmetijskega blaga, uvoženega iz Kanade, veljajo ničelne tarife.
- Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo: Za industrijske izdelke, vključno z elektroniko in stroji, veljajo znižane ali ničelne tarife pri uvozu iz Južne Koreje.
- Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (EPA): Sporazum zagotavlja nižje tarife za japonske avtomobile, elektroniko in drugo blago.
- Splošni sistem preferencialov (GSP): Avstrija uvaža veliko blaga iz držav v razvoju po znižanih ali ničelnih tarifah, zlasti tekstil in potrošniško blago iz držav, kot sta Bangladeš in Kambodža.
Dejstva o državi
- Uradno ime: Republika Avstrija
- Glavno mesto: Dunaj
- Največja mesta:
- Dunaj (glavno in največje mesto)
- Gradec
- Linz
- Dohodek na prebivalca: približno 53.000 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 9 milijonov (ocena iz leta 2023)
- Uradni jezik: nemščina
- Valuta: evro (EUR)
- Geografska lega: Avstrija je celinska država v srednji Evropi, ki meji na Nemčijo, Češko, Slovaško, Madžarsko, Slovenijo, Italijo, Švico in Liechtenstein.
Geografija Avstrije
Avstrijsko geografijo zaznamujejo Alpe, ki pokrivajo približno dve tretjini države, zaradi česar je priljubljena destinacija za zimske športe in turizem. Avstrija ima skupno površino 83.879 kvadratnih kilometrov, reka Donava, ki teče skozi državo, pa ima ključno vlogo v njenem prometu in gospodarstvu.
- Gore: Avstrijske Alpe so izrazita značilnost, z najvišjim vrhom Grossglocknerjem, ki meri 3798 metrov.
- Reke: Donava teče skozi severno Avstrijo in jo povezuje z Nemčijo in drugimi srednjeevropskimi državami.
- Podnebje: Avstrija ima zmerno alpsko podnebje z mrzlimi zimami in toplimi poletji.
Gospodarstvo Avstrije
Avstrija ima visoko razvito in raznoliko gospodarstvo z močnimi sektorji v proizvodnji, storitvah in tehnologiji. Država je znana po svoji napredni industrijski bazi in visokem življenjskem standardu, zaradi česar je ena najbogatejših držav v EU.
1. Proizvodnja in industrija
Avstrijski industrijski sektor je zelo raznolik, s poudarkom na avtomobilih, strojih in kemičnih izdelkih. V državi so pomembni proizvajalci in dobavitelji avtomobilov, pa tudi industrije, specializirane za proizvodnjo kovin, stroje in elektroniko.
2. Turizem
Turizem pomembno prispeva k avstrijskemu gospodarstvu, saj milijone obiskovalcev privabljajo alpska letovišča, zgodovinska mesta in kulturne znamenitosti. Dunaj je še posebej znan po svoji bogati zgodovini, arhitekturi in glasbeni dediščini.
3. Finance in storitve
Avstrija ima dobro razvit finančni sektor, v katerem imajo bančništvo in zavarovalništvo ključno vlogo v njenem gospodarstvu. Dunaj služi kot finančno središče za srednjo in vzhodno Evropo.
4. Kmetijstvo
Čeprav kmetijstvo predstavlja manjši delež avstrijskega BDP, država proizvaja visokokakovostne mlečne izdelke, žita in vino, zlasti v svojih vzhodnih regijah. Avstrija je znana po svoji zavezanosti ekološkemu kmetijstvu in trajnostnim kmetijskim praksam.