Armenija, ki se nahaja v regiji Južnega Kavkaza, vzdržuje raznolik in strukturiran tarifni režim, ki igra ključno vlogo pri urejanju uvoza, zaščiti domače industrije in ustvarjanju državnih prihodkov. Kot članica Evrazijske gospodarske unije (EAEU) Armenija sledi enotnemu carinskemu tarifnemu sistemu skupaj z drugimi državami članicami, kot so Rusija, Kazahstan, Belorusija in Kirgizistan. Tarifni sistem države je zasnovan tako, da ščiti ključne sektorje gospodarstva, kot sta kmetijstvo in proizvodnja, hkrati pa zagotavlja dostopnost bistvenega blaga po konkurenčnih cenah. Armenijsko trgovinsko politiko oblikujejo tudi dvostranski in večstranski trgovinski sporazumi, ki zagotavljajo preferencialne tarife za uvoz iz določenih držav ali regij.
Carinske tarife po kategorijah izdelkov v Armeniji
1. Kmetijski proizvodi
Armenski kmetijski sektor je ključnega pomena za njeno gospodarstvo, saj zaposluje znaten del prebivalstva in prispeva k razvoju podeželja. Za zaščito lokalnih kmetov in spodbujanje domače proizvodnje Armenija uvaja carine na različne uvožene kmetijske proizvode. Vendar pa država še vedno uvaža veliko količino živil, da bi zadovoljila domače povpraševanje, carine pa se razlikujejo glede na vrsto proizvoda.
1.1 Osnovni kmetijski proizvodi
- Žita in žita: Armenija uvaja relativno nizke tarife (od 0 % do 5 %) na uvoz osnovnih živil, kot so pšenica, riž in koruza, da bi zagotovila prehransko varnost in cenovno dostopnost.
- Zelenjava in sadje: Carinske stopnje za sveže pridelke se razlikujejo glede na sezonskost in lokalno ponudbo.
- Krompir in čebula: 10 % do 15 %
- Agrumi (pomaranče, limone): 15 % do 20 %
- Jabolka, hruške in drugo sadje: 10 % do 15 %
- Sladkor in sladila: Za uvoz sladkorja veljajo od 5 % do 10 % carine, za druga sladila pa lahko veljajo carine do 15 %.
1.2 Živinoreja in mlečni izdelki
- Meso in perutnina: Uvoz mesa, vključno z govedino, piščancem in svinjino, je običajno obdavčen z 10 % do 20 %, da se zaščiti lokalna mesna industrija.
- Ribe in morski sadeži: Za uvoz rib in morskih sadežev veljajo carine v višini od 5 % do 10 %, za sveže ribe pa veljajo nižje stopnje.
- Mlečni izdelki: Mlečni izdelki, kot so mleko, sir in maslo, so obdavčeni po stopnjah med 10 % in 20 %, odvisno od vrste in stopnje predelave izdelka.
1.3 Posebne uvozne dajatve
Armenija kot del Evrazijske gospodarske unije (EAEU) uporablja skupno zunanjo tarifo za uvoz kmetijskih izdelkov iz držav nečlanic. Vendar pa blago, uvoženo iz držav članic EAEU, uživa ničelne tarife. Armenija ima tudi trgovinske sporazume z državami, kot je Iran, in članicami Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki lahko povzročijo znižane ali preferencialne tarifne stopnje za nekatere kmetijske izdelke.
2. Industrijsko blago
Industrijsko blago predstavlja znaten del armenskega uvoza, zlasti stroji, oprema in gradbeni materiali. Carine na industrijske izdelke so namenjene zaščiti lokalne industrije, hkrati pa omogočajo dostop do potrebnih tehnologij in materialov.
2.1 Stroji in oprema
- Industrijski stroji: Carine za industrijske stroje, ki se uporabljajo v sektorjih, kot so gradbeništvo, proizvodnja in rudarstvo, se običajno gibljejo od 5 % do 15 %, odvisno od vrste strojev.
- Električna oprema: Carine za električno opremo, vključno z generatorji, transformatorji in industrijsko elektroniko, znašajo običajno od 10 % do 20 %.
- Gradbena oprema: Težka mehanizacija za gradbene projekte, kot so žerjavi, bagri in buldožerji, se lahko obdavči po stopnjah med 5 % in 15 % za podporo razvoju infrastrukture.
2.2 Motorna vozila in prevoz
Armenija uporablja tarife za uvožena motorna vozila za regulacijo trga in spodbujanje okoljske trajnosti, z višjimi tarifami za luksuzna vozila in vozila z velikimi motorji.
- Osebna vozila: Uvozne tarife za osebna vozila se razlikujejo glede na velikost motorja:
- Majhna vozila (pod 1500 cm³): 10 % do 15 %
- Večja vozila (nad 2000 cm³): 20 % do 30 %
- Komercialna vozila: Za tovornjake, avtobuse in druga komercialna vozila veljajo tarife v višini od 5 % do 15 %, odvisno od vrste in uporabe vozila.
- Deli in komponente vozil: Carine za dele in dodatno opremo vozil, kot so pnevmatike, akumulatorji in komponente motorja, se gibljejo od 5 % do 15 %.
2.3 Posebne uvozne dajatve za nekatere države
Armenija kot del EAEU uporablja preferencialne tarife za industrijsko blago, uvoženo iz drugih držav članic, kar pomeni ničelne tarife za večino izdelkov iz teh držav. Za države, ki niso članice EAEU, velja skupna zunanja tarifa, ki je lahko višja, zlasti za izdelke iz regij, kot sta Evropska unija (EU) in Azija.
3. Tekstil in oblačila
Tekstilna in oblačilna industrija v Armeniji je majhna, a v rasti, s poudarkom na tradicionalnih obrteh in izdelavi oblačil. Carine na uvoženi tekstil in končna oblačila so namenjene zaščiti lokalnih proizvajalcev in spodbujanju domače proizvodnje.
3.1 Surovine
- Tekstilne surovine: Za uvoz surovin, kot so bombaž, volna in sintetična vlakna, ki se uporabljajo v proizvodnji oblačil, veljajo nizke carine (od 0 % do 5 %) za podporo lokalnim proizvajalcem.
3.2 Končana oblačila in konfekcija
- Oblačila in oblačila: Za uvoz končnih oblačil, vključno z oblačili, vrhnjimi oblačili in dodatki, veljajo carine od 15 % do 30 %.
- Obutev: Za uvoženo obutev veljajo carine od 15 % do 25 %, odvisno od vrste obutve in uporabljenega materiala.
3.3 Posebne uvozne dajatve
Tekstil in oblačila, uvožena iz držav EAEU, so oproščena carin v skladu s sporazumom o skupnem trgu, medtem ko so lahko tisti, uvoženi iz drugih regij, predmet skupne zunanje carine, ki velja za države, ki niso članice EAEU.
4. Potrošniško blago
Potrošniško blago predstavlja znaten delež armenskega uvoza, zlasti elektronika, gospodinjski izdelki in izdelki za osebno nego. Vlada na te izdelke uvaja spremenljive tarife, s čimer uravnotežuje potrebo po ustvarjanju prihodkov z zagotavljanjem dostopa do bistvenih dobrin.
4.1 Elektronika in gospodinjski aparati
- Gospodinjski aparati: Uvozne tarife za gospodinjske aparate, kot so hladilniki, pralni stroji in klimatske naprave, se gibljejo od 10 % do 20 %.
- Potrošniška elektronika: Za elektroniko, vključno s televizorji, prenosniki in pametnimi telefoni, veljajo carine v višini od 10 % do 15 %, pri čemer se za luksuzne blagovne znamke in modele višjega cenovnega razreda uporabljajo višje stopnje.
4.2 Pohištvo in oprema
- Pohištvo: Za uvoženo pohištvo, vključno s pohištvom za dom in pisarno, veljajo carine od 10 % do 25 %, odvisno od materiala in oblike.
- Oprema doma: Predmeti, kot so preproge, zavese in dekoracija doma, so obdavčeni s 15 % do 20 %.
4.3 Posebne uvozne dajatve
Potrošniško blago iz držav EAEU je na splošno oproščeno carin, medtem ko za tisto, uvoženo iz držav, ki niso članice EAEU, velja skupna zunanja carina Armenije, ki se razlikuje glede na izdelek in njegovo klasifikacijo.
5. Energija in naftni derivati
Armenija uvaža večino energije in naftnih derivatov, pri čemer so tarife namenjene zagotavljanju dostopnih cen, hkrati pa ustvarjanju prihodkov za vlado.
5.1 Naftni derivati
- Surova nafta in zemeljski plin: Armenija uvaža surovo nafto in zemeljski plin z nizkimi tarifami (od 0 % do 5 %), da bi ohranila stabilno oskrbo z energijo.
- Rafinirani naftni derivati: Za bencin, dizelsko gorivo in druge rafinirane naftne derivate običajno veljajo carine od 5 % do 10 %, odvisno od vrste in uporabe.
5.2 Oprema za obnovljive vire energije
- Sončne celice in vetrne turbine: Za spodbujanje projektov obnovljivih virov energije Armenija uporablja nizke tarife (od 0 % do 5 %) za opremo, ki se uporablja za sončne in vetrne elektrarne.
6. Farmacevtski izdelki in medicinska oprema
Armenija daje velik poudarek zagotavljanju cenovno dostopnega zdravstvenega varstva za svoje prebivalstvo, kar ima za posledico nizke ali ničelne tarife za bistvena zdravila in medicinsko opremo.
6.1 Farmacevtski izdelki
- Zdravila: Bistvena zdravila so na splošno oproščena carin, pri čemer se za zdravila, ki rešujejo življenja, ne uporabljajo carine. Za nebistvene farmacevtske izdelke se lahko uporabijo carine v višini od 5 % do 10 %.
6.2 Medicinski pripomočki
- Medicinska oprema: Za uvoz medicinskih pripomočkov, vključno z diagnostičnimi orodji in bolnišnično opremo, veljajo nizke tarife (od 0 % do 5 %), da se zagotovi dostop do zdravstvenih storitev.
7. Posebne uvozne dajatve in izjeme
7.1 Posebne dajatve za države, ki niso članice EAEU
Za države zunaj Evrazijske gospodarske unije (EAEU) Armenija uporablja skupno zunanjo tarifo, ki lahko povzroči višje tarife v primerjavi z uvozom iz držav EAEU. Vendar pa je Armenija podpisala tudi dvostranske sporazume z več državami, vključno z Iranom in državami članicami SND, ki lahko določajo preferencialne tarifne stopnje za določene izdelke.
7.2 Dvostranski in večstranski sporazumi
Armenija ima koristi od več sporazumov o prosti trgovini (FTA) in preferencialnih trgovinskih režimov, ki vplivajo na njeno tarifno strukturo. Med pomembnejšimi sporazumi so:
- Evrazijska gospodarska unija (EAEU): Armenija ima koristi od ničelnih tarif za večino blaga, s katerim trguje z drugimi državami članicami EAEU.
- Skupnost neodvisnih držav (SND): Armenija ima preferencialne trgovinske sporazume z državami SND, ki pogosto povzročijo znižanje tarif za blago, uvoženo iz teh držav.
- GSP (splošni sistem preferencialov): Armenija ima koristi od programa GSP z Evropsko unijo, ki omogoča znižanje tarif za široko paleto izdelkov, uvoženih iz EU.
Dejstva o državi
- Uradno ime: Republika Armenija
- Glavno mesto: Erevan
- Največja mesta:
- Erevan (glavno in največje mesto)
- Gjumri
- Vanadzor
- Dohodek na prebivalca: približno 4.600 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 3 milijone (ocena iz leta 2023)
- Uradni jezik: armenščina
- Valuta: armenski dram (AMD)
- Geografska lega: Armenija se nahaja v regiji Južnega Kavkaza, na severu meji na Gruzijo, na vzhodu na Azerbajdžan, na jugu na Iran in na zahodu na Turčijo.
Geografija Armenije
Armenija je celinska država z goratim terenom, zaradi česar je ena najbolj divjih regij na svetu. Pokriva površino 29.743 kvadratnih kilometrov, njena raznolika geografija pa vključuje gore, reke in rodovitne doline.
- Gorovje: Armenija je del Kavkaškega gorovja, najvišja točka katerega je gora Aragats s 4090 metri.
- Jezera: V Armeniji se nahaja jezero Sevan, eno največjih sladkovodnih visokogorskih jezer na svetu.
- Podnebje: Država ima celinsko podnebje z vročimi poletji in hladnimi zimami, ki se razlikuje glede na regijo.
Gospodarstvo Armenije
Armenija ima razvijajoče se gospodarstvo, ki je kljub regionalnim izzivom pokazalo odpornost. Gospodarstvo v veliki meri temelji na storitvah, industriji in kmetijstvu, z vse večjim poudarkom na visokotehnoloških panogah.
1. Kmetijstvo
Kmetijstvo predstavlja znaten del armenskega BDP in zaposluje velik del prebivalstva. Država prideluje sadje, zelenjavo in živinorejske proizvode, vendar je za zadovoljevanje domačega povpraševanja po hrani še vedno odvisna od uvoza.
2. Rudarstvo in industrija
Armenski industrijski sektor prevladuje rudarstvo, ki vključuje pridobivanje bakra, molibdena in drugih mineralov. Država ima tudi rastoči predelovalni sektor, pri čemer so pomembne panoge tekstil, elektronika in predelava hrane.
3. Storitve in turizem
Storitveni sektor, vključno s turizmom, je pomemben dejavnik armenskega gospodarstva. Erevan privablja turiste zlasti zaradi svojih zgodovinskih znamenitosti, kulturnih znamenitosti in bližine naravnih znamenitosti, kot je gora Ararat.
4. Visokotehnološka industrija
Armenija se pozicionira kot središče visokotehnološke in informacijsko-tehnološke (IT) industrije, pri čemer vse večje število zagonskih podjetij in IT-podjetij prispeva h gospodarski rasti.