Zelenortski otoki (Zelenortski otoki), otoška država ob obali Zahodne Afrike, so majhen arhipelag z omejenimi naravnimi viri in vse večjo odvisnostjo od uvoza za zadovoljevanje domačih potreb. Kot članica Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) so Zelenortski otoki strukturirali svoj carinsko-tarifni režim v skladu z regionalno skupno zunanjo tarifo (CET). Glede na geografsko izoliranost države in omejene kmetijske in industrijske zmogljivosti Zelenortski otoki uvažajo široko paleto blaga, vključno z živili, industrijskim blagom in potrošniškimi izdelki. Vlada uporablja uravnotežen carinsko-tarifni sistem za ustvarjanje prihodkov, hkrati pa ščiti nastajajoče industrije in zagotavlja, da so osnovne dobrine cenovno dostopne za prebivalstvo.
Carinske tarife po kategorijah izdelkov na Zelenortskih otokih
1. Kmetijski proizvodi
Kmetijstvo ima zaradi suhega podnebja in omejenih obdelovalnih površin relativno majhno vlogo v gospodarstvu Zelenortskih otokov. Posledično se država za zadovoljevanje svojih prehranskih potreb močno zanaša na uvoz. Tarifna struktura za kmetijske proizvode odraža potrebo po zaščiti lokalnih kmetov, hkrati pa zagotavlja prehransko varnost z dostopnim uvozom.
1.1 Osnovni kmetijski proizvodi
- Žita in žita: Zelenortski otoki zaradi nezadostne domače proizvodnje uvažajo znatne količine riža, pšenice in koruze. Carine za te bistvene proizvode so običajno nizke, da se zagotovi cenovna dostopnost hrane.
- Riž: Uvoz je običajno predmet carine v višini od 5 % do 10 %.
- Pšenica in koruza: Na splošno obdavčena s 5 %, z nekaj odstopanji glede na sezonsko povpraševanje.
- Sadje in zelenjava: Zaradi omejene kmetijske proizvodnje Zelenortski otoki uvažajo široko paleto sadja in zelenjave.
- Agrumi (pomaranče, limone): Običajno so obdavčeni z 10 % do 15 %.
- Listnata zelenjava, paradižnik in čebula: Carine se običajno gibljejo od 10 % do 20 %, z znižanimi stopnjami za bistvene izdelke v času pomanjkanja.
- Sladkor in sladila: Zelenortski otoki uvažajo večino sladkorja in sladil, carine pa so namenjene zaščiti lokalne proizvodnje, hkrati pa ohranjanju dostopnih potrošniških cen.
- Rafinirani sladkor: Zanj velja 15-odstotna carina.
1.2 Živinoreja in mlečni izdelki
- Meso in perutnina: Zelenortski otoki zaradi omejene lokalne proizvodnje uvažajo večino mesa in perutnine, tarife pa so zasnovane tako, da zagotavljajo cenovno dostopnost in hkrati podpirajo domačo živinorejo.
- Govedina in jagnjetina: Običajno obdavčena z 10 % do 20 %, odvisno od vira.
- Perutnina (piščanec in puran): Uvoz je običajno obdavčen z 10 % do 15 %, z znižanimi tarifami za izdelke iz držav ECOWAS.
- Ribe in morski sadeži: Ribe in morski sadeži so pomemben vir beljakovin na Zelenortskih otokih, uvoz pa se sooča z relativno nizkimi tarifami za ohranjanje oskrbe.
- Zamrznjene ribe: Običajno obdavčene z 10 %.
- Morski sadeži v konzervah: Zanje velja 15-odstotna carina.
- Mlečni izdelki: Uvoz mlečnih izdelkov, vključno z mlekom v prahu, sirom in maslom, se sooča z zmernimi tarifami, da bi podprli lokalne mlečne kmetovalce, hkrati pa zagotovili razpoložljivost osnovnih izdelkov.
- Mleko v prahu: Na splošno obdavčeno s 5 %.
- Sir in maslo: Carine se gibljejo od 10 % do 15 %.
1.3 Posebne uvozne dajatve
Zelenortski otoki imajo zaradi regionalnih trgovinskih sporazumov koristi od dajatev brez dajatev ali znižanih tarif za uvoz kmetijskih proizvodov iz držav članic ECOWAS. Poleg tega Zelenortski otoki v okviru splošnega sistema preferencialov (GSP) uvažajo nekatere kmetijske proizvode iz držav v razvoju po znižanih ali ničelnih tarifah.
2. Industrijsko blago
Zelenortski otoki uvažajo večino industrijskega blaga, vključno s stroji, opremo in gradbenimi materiali, da bi podprli razvoj infrastrukture in nastajajoči proizvodni sektor. Carine za ta uvoz so strukturirane tako, da spodbujajo industrijsko rast in hkrati zagotavljajo dostop do bistvene opreme.
2.1 Stroji in oprema
- Industrijski stroji: Za podporo lokalni industriji so tarife za uvožene stroje običajno nizke.
- Gradbeni stroji (bagri, buldožerji): Običajno so obdavčeni z 0 % do 5 %.
- Proizvodna oprema: Uvozne dajatve se gibljejo od 0 % do 10 %, odvisno od vrste opreme.
- Električna oprema: Električni stroji in oprema, kot so generatorji, transformatorji in industrijska elektronika, so bistveni za energetski in infrastrukturni sektor Zelenortskih otokov. Ta uvoz se običajno sooča z nizkimi tarifami za spodbujanje naložb.
- Električni stroji: Običajno obdavčeni s 5 % do 10 %.
2.2 Motorna vozila in prevoz
Zelenortski otoki uvažajo veliko število motornih vozil, tako za osebno kot komercialno uporabo. Tarifni režim za motorna vozila se razlikuje glede na vrsto vozila in okoljske vidike.
- Osebna vozila: Carine za osebna vozila se razlikujejo glede na velikost motorja in vrsto vozila.
- Majhna osebna vozila (pod 1500 cm³): Običajno obdavčena z 10 % do 15 %.
- Luksuzni avtomobili in športni terenci: Veljajo višje tarife od 20 % do 30 %, zlasti za vozila z večjimi motorji.
- Komercialna vozila: Za tovornjake, avtobuse in druga komercialna vozila veljajo od 10 % do 20 % tarife, odvisno od njihove velikosti in namena.
- Deli in dodatna oprema za vozila: Carine za dele in dodatno opremo za vozila, kot so pnevmatike, akumulatorji in motorji, se običajno gibljejo od 5 % do 15 %, pri čemer se nižje stopnje uporabljajo za dele, ki so bistveni za javni prevoz ali industrijo.
2.3 Posebne uvozne dajatve za nekatere države
Zelenortski otoki kot članica ECOWAS- a uživajo ničelne tarife za industrijsko blago, uvoženo iz drugih držav članic ECOWAS-a. Uvoz iz držav, ki niso članice ECOWAS-a, kot so Kitajska, Japonska in Združene države Amerike, se sooča s standardnimi tarifami v skladu s carinskim seznamom Zelenortskih otokov.
3. Tekstil in oblačila
Zelenortski otoki uvažajo precejšnjo količino tekstila in oblačil iz držav, kot so Kitajska, Portugalska in Brazilija. Tarifna struktura za tekstil in oblačila je zasnovana tako, da ščiti lokalne proizvajalce oblačil, hkrati pa zagotavlja cenovno ugoden dostop do oblačil.
3.1 Surovine
- Tekstilna vlakna in preja: Zelenortski otoki uvažajo surovine, kot so bombaž, volna in sintetična vlakna, za podporo lokalni tekstilni proizvodnji. Za ta uvoz običajno veljajo nizke tarife, ki spodbujajo domačo proizvodnjo.
- Bombaž in volna: Običajno obdavčena s stopnjo od 5 % do 10 %.
- Sintetična vlakna: Carine se gibljejo od 10 % do 15 %.
3.2 Končana oblačila in konfekcija
- Oblačila in oblačila: Za uvožena oblačila veljajo zmerne tarife, višje stopnje pa veljajo za luksuzne ali blagovne znamke.
- Oblačila za prosti čas in uniforme: Na splošno so obdavčeni z 10 % do 15 %.
- Luksuzna in blagovna znamka oblačil: Carine lahko za oblačila višjega cenovnega razreda dosežejo od 20 % do 25 %.
- Obutev: Za uvoženo obutev veljajo carine od 10 % do 20 %, odvisno od materiala in blagovne znamke.
3.3 Posebne uvozne dajatve
Tekstil in oblačila, uvožena iz držav ECOWAS, so v okviru regionalnih trgovinskih sporazumov deležna ničelnih tarif. Uvoz iz držav brez preferencialne trgovine se sooča s standardnimi tarifami, določenimi v carinskem seznamu Zelenortskih otokov.
4. Potrošniško blago
Zelenortski otoki uvažajo široko paleto potrošniškega blaga, vključno z elektroniko, gospodinjskimi predmeti in pohištvom. Tarifna struktura za to blago je zasnovana tako, da uravnoteži cenovno dostopnost za potrošnike z zaščito lokalnih podjetij.
4.1 Elektronika in gospodinjski aparati
- Gospodinjski aparati: Za velike gospodinjske aparate, kot so hladilniki, pralni stroji in klimatske naprave, veljajo zmerne tarife.
- Hladilniki in zamrzovalniki: Običajno obdavčeni z 10 % do 15 %.
- Pralni stroji in klimatske naprave: Zanje veljajo carine od 10 % do 20 %.
- Potrošniška elektronika: Elektronika, kot so televizorji, pametni telefoni in prenosniki, je bistven uvoz, za regulacijo trga pa se uporabljajo tarife.
- Televizorji: Običajno obdavčeni z 10 %.
- Pametni telefoni in prenosniki: Uvozne dajatve se običajno gibljejo od 5 % do 10 %.
4.2 Pohištvo in oprema
- Pohištvo: Za uvoženo pohištvo, vključno z opremo za dom in pisarno, veljajo carine v višini od 10 % do 20 %, odvisno od materiala in oblike.
- Leseno pohištvo: Običajno obdavčeno s 15 %.
- Plastično in kovinsko pohištvo: Zanj velja 10-odstotna carina.
- Oprema za dom: Predmeti, kot so preproge, zavese in izdelki za notranjo opremo, so običajno obdavčeni z 10 % do 15 %.
4.3 Posebne uvozne dajatve
Potrošniško blago, uvoženo iz držav ECOWAS, je deležno brezcarinskega dostopa ali znižanih tarif. Blago iz držav brez preferencialov velja za standardne tarife na podlagi carinskega seznama Zelenortskih otokov.
5. Energija in naftni derivati
Zelenortski otoki zaradi omejene domače proizvodnje energije uvažajo večino svojih potreb po energiji, zlasti naftne derivate. Carine za uvoz energije so strukturirane tako, da ohranjajo cenovno dostopnost, hkrati pa spodbujajo naložbe v obnovljive vire energije.
5.1 Naftni derivati
- Surova nafta in bencin: Carine na surovo nafto in bencin so relativno nizke, da se zagotovijo dostopne cene goriva za potrošnike in podjetja.
- Surova nafta: Običajno zanjo veljajo ničelne tarife.
- Bencin in dizel: Carine se običajno gibljejo od 5 % do 10 %.
- Dizel in drugi rafinirani naftni derivati: Dizel in letalsko gorivo sta obdavčena s 5 % do 10 %, odvisno od vira in uporabe.
5.2 Oprema za obnovljive vire energije
- Sončne celice in vetrne turbine: Za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije Zelenortski otoki uporabljajo ničelne ali nizke tarife za opremo za obnovljive vire energije, kot so sončne celice in vetrne turbine, da bi spodbudili naložbe v tehnologije čiste energije.
6. Farmacevtski izdelki in medicinska oprema
Vlada Zelenortskih otokov daje prednost dostopu do cenovno dostopnega zdravstvenega varstva, zato so tarife za nujna zdravila in medicinsko opremo nizke ali ničelne, da se zagotovi njihova cenovna dostopnost in razpoložljivost.
6.1 Farmacevtski izdelki
- Zdravila: Za esencialna zdravila, vključno z zdravili, ki rešujejo življenja, običajno veljajo ničelne tarife, da se zagotovi njihova cenovna dostopnost za prebivalstvo. Za neesencialna farmacevtska zdravila lahko veljajo tarife od 5 % do 10 %.
6.2 Medicinski pripomočki
- Medicinska oprema: Za medicinske pripomočke, kot so diagnostična orodja, kirurški instrumenti in bolnišnična oprema, običajno veljajo ničelne ali nizke tarife (od 5 % do 10 %), odvisno od nujnosti izdelka in države porekla.
7. Posebne uvozne dajatve in izjeme
7.1 Posebne dolžnosti za države, ki niso članice ECOWAS
Za uvoz iz držav, ki niso članice ECOWAS, vključno s Kitajsko, Združenimi državami Amerike in državami Evropske unije, veljajo standardne carinske tarife Zelenortskih otokov. Za to blago lahko veljajo višje tarife v primerjavi z blagom, uvoženim iz držav članic ECOWAS.
7.2 Dvostranski in večstranski sporazumi
- ECOWAS: Zelenortski otoki imajo koristi od uvoza brez dajatev ali z znižanimi tarifami iz drugih držav članic ECOWAS, kar spodbuja regionalno trgovino.
- Preferencialni trgovinski sporazumi: V okviru preferencialnih sporazumov s Portugalsko, Brazilijo in Evropsko unijo Zelenortski otoki uživajo znižane tarife za določeno uvoženo blago, zlasti industrijske in potrošniške izdelke.
Dejstva o državi
- Uradno ime: Republika Zelenortski otoki
- Glavno mesto: Praia
- Največja mesta:
- Praia (glavno in največje mesto)
- Mindelo
- Santa Maria
- Dohodek na prebivalca: približno 3.600 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 560.000 (ocena za leto 2023)
- Uradni jezik: portugalščina
- Valuta: Zelenortski eskudo (CVE)
- Lega: Zelenortski otoki so otoška država, ki se nahaja v Atlantskem oceanu, približno 570 kilometrov od zahodne obale Afrike.
Geografija Zelenortskih otokov
Zelenortski otoki so arhipelag, ki ga sestavlja 10 vulkanskih otokov in več otočkov, s površino 4033 kvadratnih kilometrov. Otoki so razdeljeni v dve skupini: privetrni otoki (Barlavento) in zavetrni otoki (Sotavento).
- Teren: Teren Zelenortskih otokov je raznolik, od strmih gora in aktivnih vulkanov do obalnih ravnic in suhih, aridnih pokrajin.
- Podnebje: Država ima tropsko podnebje z dvema glavnima letnima časoma: sušnim obdobjem (od novembra do julija) in deževnim obdobjem (od avgusta do oktobra), čeprav je padavin malo.
- Vulkani: Najpomembnejša geografska značilnost je Pico do Fogo, aktivni vulkan na otoku Fogo, ki je najvišja točka v državi.
Gospodarstvo Zelenortskih otokov
Gospodarstvo Zelenortskih otokov je v veliki meri usmerjeno v storitve, z vse večjim poudarkom na turizmu, nakazilih iz diaspore in proizvodnji majhnega obsega. Država ima omejene naravne vire, uvoz pa je ključnega pomena za ohranitev gospodarstva.
1. Turizem
Turizem je ključni dejavnik gospodarstva Zelenortskih otokov, ki pomembno prispeva k BDP in zaposlovanju. Neokrnjene plaže, toplo podnebje in živahna kultura države privabljajo obiskovalce z vsega sveta, zlasti iz Evrope.
2. Kmetijstvo in ribištvo
Kmetijstvo prispeva le majhen delež k gospodarstvu Zelenortskih otokov, predvsem zaradi suhega podnebja in pomanjkanja obdelovalnih zemljišč. Vendar pa ribolov ostaja pomembna gospodarska dejavnost, zlasti za lokalno porabo in izvoz na evropske trge.
3. Nakazila
Nakazila velike diaspore Zelenortskih otokov, zlasti iz Portugalske in Združenih držav Amerike, igrajo ključno vlogo v gospodarstvu države, saj zagotavljajo prepotrebno devize in podpirajo dohodke gospodinjstev.
4. Proizvodnja in storitve
Zelenortski otoki imajo majhen, a rastoči proizvodni sektor, osredotočen predvsem na predelavo hrane, pijač in lahko industrijo. Država ima tudi dobro razvit storitveni sektor, ki vključuje bančništvo, telekomunikacije in promet.
