Hrvaška, članica Evropske unije (EU) od leta 2013, pri uvozu blaga iz držav zunaj Evropske unije upošteva skupno carinsko tarifo EU (SCT). Ta skupni tarifni režim zagotavlja, da vse države članice EU, vključno s Hrvaško, uporabljajo enotne uvozne dajatve za izdelke s poreklom iz držav zunaj EU. Kot članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) je hrvaška carinska politika usklajena z mednarodnimi trgovinskimi pravili. Zaradi hrvaške politike odprte trgovine znotraj EU so izdelki iz držav članic EU na splošno oproščeni carin, medtem ko za izdelke iz držav zunaj EU veljajo standardne tarife, določene v tarifnih seznamih EU. Hrvaška ima tudi koristi od preferencialnih trgovinskih sporazumov s številnimi državami zunaj EU, ki znižujejo ali odpravljajo tarife za določeno blago.
Carinske stopnje po kategorijah izdelkov na Hrvaškem
1. Kmetijski proizvodi
Kmetijstvo je pomemben sektor na Hrvaškem, čeprav se država za zadovoljevanje domačega povpraševanja po različnih kmetijskih proizvodih zanaša na uvoz. Skupna kmetijska politika (SKP) EU vpliva na tarifno strukturo za kmetijske proizvode, pri čemer se za proizvode iz EU uporabljajo znižane ali ničelne tarife. Uvoz iz držav zunaj EU se sooča s tarifami, odvisno od vrste proizvoda in veljavnih trgovinskih sporazumov.
1.1 Osnovni kmetijski proizvodi
- Žita in žita: Hrvaška uvaža žita, kot so pšenica, koruza in riž, da bi dopolnila domačo proizvodnjo.
- Pšenica: V EU je običajno obdavčena z ničelno stopnjo davka. Za države zunaj EU velja skupna carinska tarifa EU, katere tarife se gibljejo od 10 % do 25 %.
- Riž: Za uvoz riža iz držav zunaj EU veljajo carine od 5 % do 65 %, odvisno od sorte in stopnje predelave.
- Sadje in zelenjava: Hrvaška uvaža široko paleto sadja in zelenjave, da bi zadostila povpraševanju, zlasti v času izven sezone.
- Agrumi (pomaranče, limone): Carine za uvoz iz držav zunaj EU se gibljejo od 5 % do 16 %, odvisno od države porekla. Preferencialni sporazumi s sredozemskimi državami, kot je Maroko, te stopnje znižujejo.
- Paradižnik in listnata zelenjava: Običajno obdavčeni z 8 % do 14 %, s sezonskimi prilagoditvami za zaščito domačih kmetov med sezono žetve.
- Sladkor in sladila: Hrvaška uvaža sladkor predvsem za dopolnitev lokalne proizvodnje. Za uvoz sladkorja veljajo tarifne kvote (TRQ), ki dovoljujejo uvoz določene količine po znižanih tarifah, medtem ko se za uvoz, ki presega kvoto, uporabljajo višje dajatve.
- Rafinirani sladkor: Znotraj kvote je uvoz obdavčen z ničelnimi tarifami, medtem ko se za uvoz, ki presega kvoto, uporabljajo 50-odstotne tarife.
1.2 Živinoreja in mlečni izdelki
- Meso in perutnina: Hrvaška uvaža različne vrste mesa in perutnine, da bi zadovoljila lokalno povpraševanje, pri čemer so tarife odvisne od vrste mesa in trgovinskih sporazumov.
- Govedina in svinjina: Znotraj EU za govedina in svinjina ne veljajo nobene tarife. Uvoz iz držav zunaj EU se sooča z tarifami od 12 % do 15 %, čeprav lahko za države s trgovinskimi sporazumi, kot je Kanada (v okviru CETA), veljajo preferencialne stopnje.
- Perutnina: Uvoz perutnine iz držav zunaj EU je obdavčen z 12,9 %, z nižjimi tarifami za določene količine v okviru tarifnih kvot.
- Mlečni izdelki: Hrvaška uvaža mlečne izdelke, kot so sir, mleko v prahu in maslo, s tarifami, ki ščitijo lokalne proizvajalce mlečnih izdelkov.
- Mleko v prahu in sir: Uvoz iz držav zunaj EU se sooča s tarifami od 15 % do 20 %, čeprav lahko uvoz iz držav s sporazumom o prosti trgovini, kot je Nova Zelandija, koristi znižane tarife.
1.3 Posebne uvozne dajatve
Za zaščito lokalnega kmetijstva lahko Hrvaška uvede zaščitne ukrepe ali protidampinške dajatve za nekatere kmetijske uvoze. Na primer, protidampinške dajatve so bile uvedene za perutninske proizvode iz Brazilije, da bi zaščitila perutninarje iz EU pred nepošteno ceno uvoza.
2. Industrijsko blago
Hrvaški industrijski sektor, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom in proizvodnjo energije, je močno odvisen od uvoza industrijskega blaga. Skupna carinska dajatev EU se uporablja za večino industrijskega blaga, uvoženega iz držav zunaj EU, znižanja tarif pa so na voljo v okviru posebnih trgovinskih sporazumov.
2.1 Stroji in oprema
- Industrijski stroji: Hrvaška uvaža znatne količine strojev in opreme za svoj proizvodni in gradbeni sektor. Večina uvoženih strojev ima v skladu s predpisi EU nizke ali ničelne tarife.
- Gradbeni stroji (bagri, buldožerji): Običajno obdavčeni z 0 % do 2,5 %, z brezcarinskim dostopom za države članice EU in preferencialno obravnavo za partnerice v sporazumih o prosti trgovini, kot je Južna Koreja.
- Proizvodna oprema: Na splošno veljajo tarife od 0 % do 5 %, pri čemer za uvoz iz partnerskih držav v sporazumih o prosti trgovini, kot je Japonska, veljajo ničelne tarife v skladu s sporazumom o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko.
- Električna oprema: Električni stroji in oprema so ključnega pomena za razvoj hrvaške infrastrukture.
- Generatorji in transformatorji: Uvoz iz držav zunaj EU je običajno obdavčen z 2 % do 5 %, čeprav države s sporazumom o prosti trgovini pogosto uživajo ničelne tarife.
2.2 Motorna vozila in prevoz
Hrvaška uvaža znaten del svojih motornih vozil in avtomobilskih delov, zlasti iz Nemčije, Japonske in Južne Koreje. Tarifna struktura za vozila odraža zaščito EU lokalnih proizvajalcev avtomobilov, hkrati pa olajšuje trgovino s ključnimi partnerji.
- Osebna vozila: Uvozne dajatve za avtomobile se razlikujejo glede na vrsto vozila in državo porekla.
- Vozila, izdelana v EU: brez dajatev.
- Vozila, ki niso izdelana v EU: Običajno so obdavčena z 10 %, čeprav za uvoz iz Južne Koreje (v okviru sporazuma o prosti trgovini med EU in Južno Korejo) in Japonske (v okviru sporazuma o prosti trgovini med EU in Japonsko) veljajo znižane ali ničelne tarife.
- Komercialna vozila: Uvoz tovornjakov, avtobusov in drugih gospodarskih vozil je obdavčen z 10 %, s preferencialnimi tarifami za države s trgovinskimi sporazumi.
- Deli in dodatna oprema vozil: Deli vozil, vključno z motorji, pnevmatikami in baterijami, so običajno obdavčeni s stopnjo od 4 % do 10 %, čeprav se deli iz partnerskih držav s sporazumi o prosti trgovini, kot je Turčija, lahko uvozijo brez dajatev.
2.3 Posebne uvozne dajatve za nekatere države
EU uvaja protidampinške dajatve na določene kategorije industrijskega blaga, vključno z jeklom in avtomobilskimi komponentami iz držav, kot sta Kitajska in Indija, da bi zaščitila domačo industrijo pred nelojalno konkurenco.
3. Tekstil in oblačila
Hrvaška uvaža velike količine tekstila in oblačil, zlasti iz azijskih držav, kot so Kitajska, Bangladeš in Vietnam. Tarifna struktura za tekstilne izdelke odraža prizadevanja EU za zaščito domačih proizvajalcev tekstila, hkrati pa zagotavlja, da imajo potrošniki dostop do cenovno dostopnih oblačil.
3.1 Surovine
- Tekstilna vlakna in preja: Hrvaška uvaža surovine, kot so bombaž, volna in sintetična vlakna, za podporo lokalni tekstilni proizvodnji.
- Bombaž in volna: Običajno obdavčena s 4 % do 8 % za uvoz iz držav zunaj EU, z ničelnimi tarifami za uvoz iz partnerskih držav s sporazumi o prosti trgovini.
- Sintetična vlakna: Carine se gibljejo od 6 % do 12 %, odvisno od vrste in izvora materiala.
3.2 Končana oblačila in konfekcija
- Oblačila in oblačila: Za uvožena oblačila veljajo zmerne tarife, s preferencialno obravnavo za izdelke iz držav s trgovinskimi sporazumi.
- Oblačila za prosti čas in uniforme: Na splošno obdavčeni z 12 % do 18 %, čeprav uvoz iz Vietnama in Bangladeša koristi znižane tarife v okviru splošne sheme preferencialov EU (GSP).
- Luksuzna oblačila in oblačila z blagovnimi znamkami: Za oblačila višjega cenovnega razreda veljajo carine v višini od 18 % do 20 %, čeprav lahko uvoz iz držav, kot sta Južna Koreja in Japonska, v okviru sporazumov o prosti trgovini ne veljajo carine.
- Obutev: Uvožena obutev je obdavčena z 8 % do 17 %, odvisno od materiala in države porekla.
- Usnjeni čevlji: Običajno obdavčeni s 17 %, čeprav sporazumi o prosti trgovini znižujejo te tarife za uvoz iz držav, kot sta Južna Koreja in Vietnam.
3.3 Posebne uvozne dajatve
EU uvaja protidampinške dajatve na nekatere kategorije tekstila in obutve iz držav, kot sta Kitajska in Vietnam, da bi lokalne proizvajalce zaščitila pred nelojalno konkurenco. Te dajatve lahko znatno zvišajo stroške uvoza.
4. Potrošniško blago
Hrvaška uvaža široko paleto potrošniškega blaga, vključno z elektroniko, gospodinjskimi aparati in pohištvom, da bi zadovoljila domače povpraševanje. Carinske stopnje za to blago so na splošno zmerne, z nižjimi ali ničelnimi carinami za izdelke iz držav s sporazumom o prosti trgovini.
4.1 Elektronika in gospodinjski aparati
- Gospodinjski aparati: Hrvaška uvaža večino svojih velikih gospodinjskih aparatov, kot so hladilniki, pralni stroji in klimatske naprave, iz držav, kot so Nemčija, Kitajska in Južna Koreja.
- Hladilniki in zamrzovalniki: Običajno so obdavčeni z 2,5 % do 5 %, čeprav je za uvoz iz EU in držav s sporazumom o prosti trgovini na voljo brezcarinski dostop.
- Pralni stroji in klimatske naprave: Zanje veljajo 5-odstotne tarife, z znižanimi stopnjami za uvoz iz Južne Koreje v okviru sporazuma o prosti trgovini.
- Potrošniška elektronika: Elektronika, kot so televizorji, pametni telefoni in prenosniki, je bistven uvoz na Hrvaškem, carine pa so na splošno nizke.
- Televizorji: Običajno obdavčeni s 5 %, čeprav uvoz iz Japonske in Južne Koreje v okviru sporazumov o prosti trgovini ne velja za nobeno tarifo.
- Pametni telefoni in prenosniki: Na splošno obdavčeni z 0 % do 2,5 %, zlasti za uvoz iz EU in držav s sporazumi o prosti trgovini.
4.2 Pohištvo in oprema
- Pohištvo: Za uvoženo pohištvo, vključno s pohištvom za dom in pisarno, veljajo carine v višini od 4 % do 10 %, odvisno od materiala in države porekla.
- Leseno pohištvo: Običajno obdavčeno s stopnjo od 5 % do 10 %, s preferencialnimi stopnjami za uvoz iz Turčije in Vietnama v skladu s posebnimi trgovinskimi sporazumi.
- Plastično in kovinsko pohištvo: Zanj veljajo carine od 4 % do 8 %, odvisno od porekla.
- Oprema za dom: Predmeti, kot so preproge, zavese in izdelki za notranjo opremo, so običajno obdavčeni s 5 % do 10 %, s preferencialnimi tarifami za uvoz iz držav, kot sta Indija in Pakistan, v okviru GSP.
4.3 Posebne uvozne dajatve
Hrvaška v skladu s smernicami EU uporablja protidampinške dajatve za nekatere kategorije pohištva in opreme iz držav, kot sta Kitajska in Vietnam, da bi zaščitila domače proizvajalce.
5. Energija in naftni derivati
Hrvaška uvaža znatne količine energentov, zlasti nafte in zemeljskega plina, da bi zadovoljila svoje energetske potrebe. Carine za uvoz energije so na splošno nizke, da se zagotovi energetska varnost, hkrati pa se podpira prehod na obnovljive vire energije.
5.1 Naftni derivati
- Surova nafta in bencin: Hrvaška uvaža naftne derivate iz različnih držav, vključno z Rusijo in državami Bližnjega vzhoda.
- Surova nafta: Običajno zanjo veljajo ničelne tarife, kar je v skladu s politikami EU o energetski varnosti.
- Bencin in dizel: Na splošno obdavčena z 2,5 % do 4 %, z nižjimi tarifami za uvoz iz Norveške in Rusije v okviru trgovinskih sporazumov.
- Dizel in drugi rafinirani naftni derivati: Rafinirani derivati so obdavčeni s 3 % do 5 %, čeprav v skladu z energetskimi sporazumi EU s sosednjimi državami veljajo nižje tarife.
5.2 Oprema za obnovljive vire energije
- Sončne celice in vetrne turbine: Za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije Hrvaška v skladu s politikami EU o zeleni energiji uporablja ničelne tarife za opremo za obnovljive vire energije, kot so sončne celice in vetrne turbine.
6. Farmacevtski izdelki in medicinska oprema
Hrvaška daje prednost dostopu do cenovno dostopnega zdravstvenega varstva, zato so carine na nujna zdravila in medicinsko opremo nizke ali ničelne, da se zagotovi cenovna dostopnost in razpoložljivost za prebivalstvo.
6.1 Farmacevtski izdelki
- Zdravila: Za esencialna zdravila, vključno z zdravili, ki rešujejo življenja, v skladu s splošnim tarifnim režimom EU običajno veljajo ničelne tarife. Za neesencialna farmacevtska zdravila se lahko uporabljajo tarife od 2 % do 5 %, čeprav za uvoz iz držav s sporazumi o prosti trgovini veljajo znižane ali ničelne tarife.
6.2 Medicinski pripomočki
- Medicinska oprema: Za medicinske pripomočke, kot so diagnostična orodja, kirurški instrumenti in bolniške postelje, običajno veljajo ničelne ali nizke tarife (od 2 % do 5 %), odvisno od nujnosti izdelka in države porekla.
7. Posebne uvozne dajatve in izjeme
7.1 Posebne dajatve za države brez preferencialov
Hrvaška sledi navodilom EU za uvedbo protidampinških in izravnalnih dajatev na določen uvoz iz držav, ki niso sklenile preferencialnih trgovinskih sporazumov. Te dajatve se uvajajo za preprečevanje prodaje izdelkov pod tržno vrednostjo ali z nepoštenimi subvencijami. Takšni ukrepi so na primer pogosto predmet jeklenih izdelkov in tekstila iz Kitajske in Indije.
7.2 Dvostranski in večstranski sporazumi
- Sporazumi EU o prosti trgovini (FTA): Kot del EU ima Hrvaška koristi od brezcarinskega dostopa za večino blaga, s katerim se trguje znotraj EU. Poleg tega ima Hrvaška v okviru sporazumov EU o prosti trgovini znižane ali ničelne tarife za blago, s katerim se trguje z državami, kot so Japonska, Južna Koreja, Kanada in Vietnam.
- Splošna shema preferencialov (GSP): V okviru GSP ima Hrvaška koristi od znižanih tarif za določen uvoz iz držav v razvoju, kot so Indija, Pakistan in Bangladeš.
Dejstva o državi
- Uradno ime: Republika Hrvaška
- Glavno mesto: Zagreb
- Največja mesta:
- Zagreb (glavno in največje mesto)
- Razdelitev
- Reka
- Dohodek na prebivalca: približno 16.000 USD (ocena za leto 2023)
- Prebivalstvo: približno 4 milijone (ocena iz leta 2023)
- Uradni jezik: hrvaščina
- Valuta: evro (EUR) (sprejeta kot uradna valuta leta 2023, prej hrvaška kuna)
- Lega: Hrvaška se nahaja v jugovzhodni Evropi, meji na Slovenijo, Madžarsko, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in jo na zahodu opere Jadransko morje.
Geografija Hrvaške
Hrvaška je geografsko raznolika država, ki se razteza čez obalna območja ob Jadranskem morju, ravnice na severu in gorata območja v osrednjem delu države. Hrvaška pokriva površino 56.594 kvadratnih kilometrov z več kot 1000 otoki vzdolž obale.
- Obala: Hrvaška obala ob Jadranskem morju je ena najlepših in najrazgibanejših obal v Evropi, zaradi česar turizem pomembno prispeva k gospodarstvu.
- Gorovje: Dinarske Alpe se raztezajo vzdolž osrednjega dela države, najvišji vrh pa je Dinara.
- Reke: Med večje reke spadajo Sava, Drava in Donava, ki so pomembne za kmetijstvo, promet in energetiko.
Gospodarstvo Hrvaške
Hrvaško gospodarstvo je raznoliko, s pomembnimi prispevki sektorjev, kot so turizem, proizvodnja, kmetijstvo in energetika. Kot članica Evropske unije ima Hrvaška koristi od močnih trgovinskih vezi znotraj EU, pa tudi od dostopa do enotnega trga. Od uvedbe evra leta 2023 je Hrvaška doživela večjo stabilnost v svojih gospodarskih transakcijah.
1. Turizem
Turizem je eden najpomembnejših sektorjev hrvaškega gospodarstva, ki predstavlja velik delež BDP in zaposlovanja. Jadranska obala in zgodovinska mesta, kot sta Dubrovnik in Split, vsako leto privabljajo milijone turistov, zlasti v poletnih mesecih.
2. Proizvodnja
Proizvodni sektor je ključnega pomena za hrvaško gospodarstvo, saj med industrijo spadajo ladjedelništvo, avtomobilski deli, kemikalije in tekstil. Hrvaški proizvajalci imajo koristi od dostopa do enotnega trga EU, kar povečuje izvozne priložnosti.
3. Kmetijstvo
Kmetijstvo je pomemben sektor, zlasti na podeželju, kjer so med glavnimi pridelki pšenica, koruza, sladkorna pesa in vino. Kmetijski sektor države podpirajo subvencije EU in naložbe v okviru skupne kmetijske politike (SKP).
4. Energija
Energetski sektor je področje rasti, pri čemer se Hrvaška osredotoča na obnovljive vire energije, kot sta vetrna in sončna energija. Država uvaža tudi zemeljski plin in nafto za zadovoljevanje domačega povpraševanja, hkrati pa se postopoma preusmerja na čistejše vire energije.