Indonezija, kot največje gospodarstvo v jugovzhodni Aziji, igra ključno vlogo v regionalni in svetovni trgovini. Država se močno zanaša na uvoz, da bi zadovoljila naraščajoče povpraševanje po potrošniškem blagu, surovinah, strojih in tehnologiji. Kot članica različnih mednarodnih organizacij in trgovinskih sporazumov, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), območjem proste trgovine ASEAN (AFTA) in Regionalnim celovitim gospodarskim partnerstvom (RCEP), trgovinsko politiko Indonezije oblikujeta tako regionalno kot globalno gospodarsko povezovanje. Indonezija uporablja sistem carinskih tarif, ki temelji na klasifikaciji kod harmoniziranega sistema (HS), z različnimi stopnjami, odvisno od vrste izdelka, države porekla in veljavnih trgovinskih sporazumov.
Tarifna struktura v Indoneziji
Indonezija uporablja kombinacijo dajatev ad valorem, specifičnih in kombiniranih dajatev glede na kategorijo izdelka. Carinske stopnje, ki se uporabljajo za uvoz, so običajno strukturirane na naslednji način:
- 0 % – 5 %: Bistveno blago, surovine in investicijsko blago.
- 5 % – 15 %: Vmesni izdelki in polizdelki.
- 15 % – 40 %: Končni izdelki za široko porabo in luksuzni izdelki.
Poleg uvoznih dajatev za uvoženo blago veljajo še:
- Davek na dodano vrednost (DDV): Trenutno je za večino blaga določen na 11 %.
- Davek na prodajo luksuznega blaga (LGST): Uporablja se za določene izdelke, kot so avtomobili, luksuzni predmeti in vrhunska elektronika.
- Trošarine: Zaračunavajo se za nekatere izdelke, vključno s tobakom, alkoholnimi pijačami in sladkimi pijačami.
Indonezija ima koristi tudi od več preferencialnih trgovinskih sporazumov, ki zagotavljajo znižane ali ničelne tarife za nekatere izdelke iz držav, s katerimi je Indonezija podpisala sporazume, kot so ASEAN, Kitajska, Japonska in Evropska unija (EU).
Carinske stopnje po kategorijah izdelkov
1. Kmetijski proizvodi in živila
Kmetijstvo je ključni del indonezijskega gospodarstva, vendar država uvaža znaten del svojih živil, zlasti predelanih in visokokakovostnih izdelkov. Carinske stopnje za kmetijske proizvode so zasnovane tako, da ščitijo domače proizvajalce in hkrati zagotavljajo cenovno dostopno oskrbo z osnovnimi živili.
1.1. Žita in žita
- Riž: Za uvoz riža kot osnovnega živila velja 15-odstotna carina za zaščito lokalnih kmetov.
- Pšenica: Pšenica velja za bistveno surovino, uvoz pa je običajno obdavčen s 5 %.
- Koruza: Za uvoz koruze za industrijsko uporabo veljajo 5-odstotne tarife, za uvoz koruze za porabo pa lahko veljajo višje tarife, ki lahko znašajo do 10 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Riž iz držav ASEAN: Za uvoz riža s poreklom iz držav članic ASEAN je zagotovljen dostop brez dajatev v okviru območja proste trgovine ASEAN (AFTA).
- Riž iz držav brez preferencialov: Za zaščito domače proizvodnje se lahko zaračunajo dodatne dajatve.
1.2 Mlečni izdelki
- Mleko: Uvoz mleka v prahu in svežega mleka je običajno obdavčen s 5 %.
- Sir in maslo: Za uvoz sira in masla veljajo carine od 5 % do 20 %, odvisno od vrste in porekla.
- Jogurt in drugi mlečni izdelki: Jogurt in drugi uvoz mlečnih izdelkov so obdavčeni z 10 % do 20 %, odvisno od posameznega izdelka.
Posebne uvozne dajatve:
- Mlečni izdelki iz Nove Zelandije in Avstralije: V skladu s sporazumom o prosti trgovini med ASEAN-Avstralijo in Novo Zelandijo (AANZFTA) lahko uvoz mlečnih izdelkov iz teh držav koristi znižane tarife ali status brezcarinskega blaga.
1.3. Meso in perutnina
- Govedina: Uvožena govedina je obdavčena s stopnjo od 5 % do 20 %, odvisno od tega, ali je sveža, zamrznjena ali predelana.
- Perutnina: Za uvoz piščanca in purana veljajo 20-odstotne tarife, čeprav se lahko za nekatere predelane perutninske izdelke uporabijo višje tarife.
- Predelano meso: Uvoz predelanega mesa, kot so klobase in narezki, je obdavčen s stopnjo od 15 % do 30 %, odvisno od stopnje predelave.
Posebni uvozni pogoji:
- Uvoz mesa iz držav brez preferencialov: Za zaščito lokalne industrije in skladnost s sanitarnimi standardi se lahko zaračunajo višje dajatve.
1.4. Sadje in zelenjava
- Sveže sadje: Uvoženo sveže sadje, kot so jabolka, pomaranče in grozdje, je obdavčeno s 5 % do 20 %, odvisno od vrste.
- Zelenjava (sveža in zamrznjena): Carine za svežo in zamrznjeno zelenjavo se gibljejo od 5 % do 20 %, pri čemer za nekatere izdelke veljajo sezonske tarifne spremembe.
- Predelano sadje in zelenjava: Za konzervirano ali zamrznjeno sadje in zelenjavo veljajo carine od 10 % do 30 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Sadje iz držav ASEAN: Uvoz iz držav ASEAN je v okviru sporazuma AFTA pogosto brez dajatev, kar zagotavlja ugodne pogoje za tropsko in eksotično sadje.
2. Industrijsko blago
Indonezija uvaža široko paleto industrijskih izdelkov, vključno s tekstilom, stroji, elektroniko in avtomobili. Carinske stopnje za to blago se precej razlikujejo glede na stopnjo predelave in predvideno uporabo.
2.1 Tekstil in oblačila
- Surov bombaž: Uvoz surovega bombaža, ki se uporablja v tekstilni industriji, je običajno obdavčen s 5 %.
- Tekstil (bombaž in sintetika): Končani tekstil, vključno z oblačili, se obdavči z 10 % do 15 %, odvisno od vrste tkanine in porekla.
- Obutev: Za uvoženo obutev veljajo od 10 % do 30 % carine, odvisno od materiala (usnje, sintetika itd.) in vrste izdelka.
Posebne uvozne dajatve:
- Tekstil od preferencialnih trgovinskih partnerjev: Uvoz tekstila iz držav s preferencialnimi trgovinskimi sporazumi, kot sta ASEAN in Indija, lahko koristi znižane tarife ali dostop brez dajatev.
- Oblačila iz držav brez preferencialov: Za uvoz oblačil iz držav brez preferencialov, kot je Kitajska, se lahko uporabljajo višje tarife, odvisno od lokalnih tržnih razmer.
2.2 Stroji in elektronika
- Industrijski stroji: Stroji za kmetijske, gradbene in proizvodne namene so obdavčeni z 0 % do 5 %, odvisno od njihove uvrstitve med investicijska sredstva.
- Potrošniška elektronika (televizorji, radijski sprejemniki itd.): Za potrošniško elektroniko, kot so televizorji, radijski sprejemniki in mobilni telefoni, veljajo carine od 5 % do 15 %.
- Računalniki in periferne naprave: Za računalnike in sorodno opremo na splošno veljajo 0-odstotne tarife, glede na njihov pomen za tehnologijo in razvoj poslovanja.
Posebni uvozni pogoji:
- Stroji iz Japonske: V skladu s sporazumom o gospodarskem partnerstvu med Indonezijo in Japonsko (IJEPA) za nekatere stroje, uvožene iz Japonske, veljajo znižane ali ničelne tarife.
2.3. Avtomobili in avtomobilski deli
- Osebna vozila: Za uvoz osebnih vozil veljajo carine v višini od 40 % do 50 %, kar odraža njihovo uvrstitev med luksuzno blago.
- Tovornjaki in gospodarska vozila: Za tovornjake in gospodarska vozila veljajo carine od 10 % do 25 %, odvisno od velikosti motorja in predvidene uporabe.
- Avtomobilski deli: Avtomobilski deli in dodatna oprema so obdavčeni z 10 % do 20 %, odvisno od vrste in uporabe.
Posebne uvozne dajatve:
- Luksuzni avtomobili: Za luksuzna in visokokakovostna vozila veljajo višje tarife in davki na prodajo luksuznega blaga.
- Rabljena vozila: Indonezija uvaja omejitve in višje tarife za uvoz rabljenih vozil s ciljem spodbujanja uvoza novih in okolju prijaznejših modelov.
3. Kemični izdelki
Indonezija uvaža široko paleto kemičnih izdelkov za uporabo v industrijskem in zdravstvenem sektorju. Carinske stopnje za uvoz kemikalij se razlikujejo glede na vrsto izdelka in njegovo predvideno uporabo.
3.1. Farmacevtski izdelki
- Zdravila: Za esencialna zdravila in farmacevtske izdelke na splošno veljajo 0-odstotne tarife, kar odraža njihov pomen za javno zdravje.
- Nebistveni farmacevtski izdelki: Za nebistvene farmacevtske izdelke, kot so vitamini in prehranska dopolnila, veljajo carine v višini od 5 % do 10 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Farmacevtski izdelki iz preferencialnih trgovinskih partneric: Uvoz farmacevtskih izdelkov iz držav ASEAN in drugih partneric je lahko v skladu z obstoječimi trgovinskimi sporazumi upravičen do znižanih ali ničelnih tarif.
3.2. Plastika in polimeri
- Surovi plastični materiali: Za uvoz surovih plastičnih materialov, kot sta polietilen in polipropilen, veljajo carine v višini od 5 % do 10 %.
- Končni plastični izdelki: Uvoz končnih plastičnih izdelkov, kot so posode in potrošniški izdelki, se sooča z carinami od 10 % do 20 %.
Posebne uvozne dajatve:
- Plastika iz držav brez preferencialov: Za uvoz plastike iz držav brez preferencialov, kot je Kitajska, se lahko uporabijo dodatne tarife ali protidampinške dajatve za zaščito lokalnih proizvajalcev.
4. Lesni in papirni izdelki
Čeprav ima Indonezija močno gozdarsko industrijo, uvaža vrsto lesnih in papirnih izdelkov za različne namene, vključno z embalažo, tiskanjem in gradbeništvom.
4.1. Les in les
- Surov les: Za uvoz surovega lesa in neobdelanega lesa veljajo 5-odstotne tarife, ki spodbujajo uporabo lokalnega lesa.
- Predelan les: Za uvoz predelanih lesnih izdelkov, kot sta vezan les in furnir, veljajo carine v višini od 10 % do 15 %, odvisno od stopnje predelave.
Posebne uvozne dajatve:
- Les iz držav ASEAN: Uvoz lesa iz držav ASEAN ima v okviru sporazuma AFTA dostop brez dajatev.
4.2 Papir in karton
- Časopisni papir: Uvoz časopisnega papirja in nepremazanega papirja za založništvo in tiskanje je obdavčen s 5 %.
- Premazan papir: Za uvoz premazanih ali sijajnih papirnatih izdelkov veljajo 10-odstotne tarife.
- Embalažni materiali: Karton in drugi embalažni materiali se obdavčijo z 10 % do 15 %, odvisno od predvidene uporabe.
5. Kovine in kovinski izdelki
Indonezija je glavna proizvajalka mineralov in kovin, vendar uvaža tudi znatne količine predelanih kovinskih izdelkov za podporo svoji gradbeni in predelovalni industriji.
5.1 Železo in jeklo
- Surovo jeklo: Za uvoz surovega jekla in drugih železnih kovin veljajo 5-odstotne tarife kot surovine za gradbeništvo in proizvodnjo.
- Končni jekleni izdelki: Uvoz končnih jeklenih izdelkov, kot so palice, nosilci in pločevina, se sooča z carinami od 10 % do 15 %, odvisno od njihove uporabe.
5.2. Aluminij
- Surovi aluminij: Za uvoz surovega aluminija običajno veljajo 5-odstotne carine.
- Aluminijasti izdelki: Končni aluminijasti izdelki, kot so pločevinke in plošče, so obdavčeni z 10 % do 15 %, odvisno od vrste.
Posebne uvozne dajatve:
- Kovine iz držav brez preferencialov: Za uvoz jekla in aluminija iz držav brez preferencialov se lahko uporabijo dodatne dajatve ali protidampinške tarife za zaščito lokalnih industrij.
6. Energetski izdelki
Energija je ključnega pomena za rastoče indonezijsko gospodarstvo, ki se za zadovoljevanje povpraševanja zanaša tako na uvožena fosilna goriva kot na tehnologije obnovljivih virov energije.
6.1 Fosilna goriva
- Surova nafta: Za uvoz surove nafte veljajo 0-odstotne tarife, saj je država za proizvodnjo energije odvisna od nafte.
- Rafinirani naftni derivati: Bencin, dizelsko gorivo in drugi rafinirani naftni derivati so obdavčeni s stopnjo od 5 % do 10 %, poleg tega pa se uporabljajo dodatne trošarine.
- Premog: Za uvoz premoga veljajo 5-odstotne tarife, odvisno od predvidene uporabe.
6.2 Oprema za obnovljive vire energije
- Sončne celice: Za uvoz opreme za obnovljive vire energije, kot so sončne celice, veljajo 0-odstotne tarife, da bi spodbudili uporabo tehnologij čiste energije.
- Vetrne turbine: Oprema za vetrno energijo je pogosto oproščena tarif ali pa je predmet minimalnih tarif, da bi spodbudili naložbe v projekte obnovljivih virov energije.
Posebne uvozne dajatve po državah
1. Države članice ASEAN
Kot članica območja proste trgovine ASEAN (AFTA) ima Indonezija brezcarinsko trgovino z drugimi državami ASEAN. Večina blaga, s katerim se trguje v regiji, je oproščena uvoznih tarif, če izpolnjuje merila pravil o poreklu.
2. Kitajska
Indonezija in Kitajska sta članici Regionalnega celovitega gospodarskega partnerstva (RCEP), ki zagotavlja znižane tarife za široko paleto blaga. Kitajski uvoz potrošniške elektronike, strojev in tekstila ima v skladu s tem sporazumom koristi od znižanih tarif.
3. Japonska
V skladu s sporazumom o gospodarskem partnerstvu med Indonezijo in Japonsko (IJEPA) je za določeno blago, uvoženo iz Japonske, kot so stroji, avtomobili in industrijska oprema, ugodno znižane tarife ali status brezcarinskega blaga.
4. Združene države Amerike
Za indonezijski uvoz iz Združenih držav veljajo standardne tarifne stopnje, čeprav lahko nekateri sektorji, kot sta energetika in tehnologija, uživajo preferencialno obravnavo v okviru trgovinskih sporazumov.
5. Evropska unija (EU)
Indonezija se trenutno pogaja o sporazumu o prosti trgovini z Evropsko unijo, ki bo po dokončni sklenitvi znižal tarife za široko paleto izdelkov. Do takrat za blago, uvoženo iz EU, veljajo standardne tarifne stopnje, čeprav nekateri izdelki uživajo preferencialne tarifne stopnje v okviru splošnega sistema preferencialov (GSP).
Dejstva o državi: Indonezija
- Uradno ime: Republika Indonezija (Republik Indonesia)
- Glavno mesto: Džakarta
- Največja mesta:
- Džakarta
- Surabaja
- Bandung
- Dohodek na prebivalca: 4.200 $ (ocena 2023)
- Prebivalstvo: 278 milijonov (ocena za leto 2023)
- Uradni jezik: indonezijščina (Bahasa Indonesia)
- Valuta: indonezijska rupija (IDR)
- Lega: Jugovzhodna Azija, arhipelag med Indijskim in Tihim oceanom, ki meji na Malezijo, Papuo Novo Gvinejo in Vzhodni Timor.
Opis geografije, gospodarstva in glavnih industrij Indonezije
Geografija
Indonezija je največji svetovni arhipelag, ki ga sestavlja več kot 17.000 otokov, med katerimi je pet glavnih otokov Java, Sumatra, Kalimantan, Sulavezi in Papua. Država se nahaja v jugovzhodni Aziji, na ekvatorju in med Indijskim in Tihim oceanom. Zaradi lege ima Indonezija tropsko podnebje z veliko padavinami, zaradi vulkanske geografije pa je zelo rodovitna in nagnjena k naravnim nesrečam, kot so potresi in cunamiji.
Gospodarstvo
Indonezija je največje gospodarstvo v jugovzhodni Aziji in 16. največje na svetu po nominalnem BDP. Gospodarstvo je razvrščeno kot razvijajoče se tržno gospodarstvo, med ključnimi sektorji pa so proizvodnja, rudarstvo, kmetijstvo, storitve in turizem. Indonezija je glavna izvoznica naravnih virov, kot so nafta, plin, premog in palmovo olje. Vlada je dala prednost gospodarski diverzifikaciji z znatnimi naložbami v infrastrukturo, tehnologijo in obnovljive vire energije.
Kljub znatni rasti se Indonezija še vedno sooča z izzivi, vključno z neenakostjo, infrastrukturnimi vrzelmi in obsežnim sivim gospodarstvom. Vlada se osredotoča na reforme za izboljšanje naložbenega okolja, spodbujanje izvoza in povečanje globalne konkurenčnosti.
Glavne industrije
- Kmetijstvo: Kmetijstvo ostaja bistven sektor, ki zaposluje velik del prebivalstva. Indonezija je vodilna svetovna proizvajalka palmovega olja, kavčuka, kave in kakava.
- Rudarstvo in energetika: Indonezija je bogata z naravnimi viri, vključno s premogom, nafto, zemeljskim plinom in zlatom. Rudarski sektor pomembno prispeva k izvozu.
- Proizvodnja: Država je razvila močan proizvodni sektor, ki proizvaja tekstil, elektroniko, avtomobile in farmacevtske izdelke.
- Turizem: Turizem je rastoča panoga, ki jo obiskovalci privabljajo na indonezijske tropske otoke, kulturno dediščino in biotsko raznovrstnost, zlasti na Baliju, v Džakarti in Yogyakarti.
- Tehnologija in storitve: Tehnološki sektor se je v zadnjih letih hitro razširil, zlasti v e-trgovini in finančni tehnologiji, k čemur prispeva veliko in mlado prebivalstvo Indonezije.