Latvija, članica Evropske unije (EU) in Svetovne trgovinske organizacije (STO), se nahaja v baltski regiji severne Evrope. Zaradi strateške lege države in močnih trgovinskih odnosov s sosednjimi državami, kot so Estonija, Litva, Rusija in Finska, je bistveno središče za trgovino in logistiko na evropskem trgu. Latvija je del enotnega trga EU, kar pomeni, da sledi skupni carinski politiki EU, ki usklajuje tarifne stopnje za vse države članice.
Kot članica EU Latvija uporablja skupno carinsko tarifo EU (SCT), ki standardizira uvozne dajatve za blago, ki v Latvijo vstopa iz držav zunaj EU. SCT določa enotne tarifne stopnje glede na kategorijo izdelka, s posebnimi izjemami za določeno blago, kot so kmetijski proizvodi, kemikalije in stroji. To pomeni, da so tarifne stopnje na splošno enake za vse države EU, kar zagotavlja enake konkurenčne pogoje za podjetja po vsej Uniji.
Vendar Latvija ponuja tudi preferencialno obravnavo za blago, uvoženo iz držav, s katerimi je EU podpisala sporazume o prosti trgovini, kot so Kanada, Japonska in Južna Koreja, pa tudi iz držav, ki so del splošnega sistema preferencialov EU (GSP).
Latvijski carinski tarifni sistem
Pregled skupne carinske tarife EU (SCT)
Latvija kot del Evropske unije spoštuje skupno carinsko tarifo (SCT), sistem, ki ureja carine, ki se obračunavajo za blago, uvoženo v EU. SCT je zasnovana za standardizacijo uvoznih tarif, zmanjšanje upravnih ovir in poenostavitev carinskih postopkov v vseh državah članicah EU. Ta sistem temelji na harmoniziranem sistemu (HS), globalni klasifikaciji izdelkov, ki jo carinski organi uporabljajo za določanje dajatev na podlagi značilnosti izdelkov in klasifikacijskih kod.
- Dajatve ad valorem: Za večino blaga, uvoženega v Latvijo, veljajo dajatve ad valorem, ki se izračunajo kot odstotek carinske vrednosti izdelka. Carinska vrednost vključuje stroške blaga, zavarovanja in prevoznine (CIF).
- Specifične dajatve: Poleg dajatev ad valorem se za nekatere izdelke lahko uporabljajo tudi posebne dajatve. Te dajatve se izračunajo na podlagi dejavnikov, kot so teža, prostornina ali količina blaga, ne pa njegove vrednosti.
- Trošarine: Za določeno blago, kot so alkohol, tobak in energenti, veljajo dodatne trošarine. Te se običajno obračunavajo v fiksnih zneskih na enoto (npr. na liter, na kilogram).
- Določanje carinske vrednosti: Carinska vrednost uvoženega blaga se določi z metodo transakcijske vrednosti, ki je cena, plačana za blago ob prodaji za izvoz v EU. To vključuje stroške prevoza, zavarovanja in druge dodatne stroške.
Carinske stopnje za različne kategorije izdelkov
Latvijske uvozne tarife sledijo isti strukturi kot preostala EU, ki temelji na skupni carinski tarifi. Spodaj so navedene glavne kategorije izdelkov, ki se običajno uvažajo v Latvijo, skupaj z njihovimi pripadajočimi carinskimi stopnjami.
Kmetijski proizvodi
Latvija se, tako kot večina držav EU, za zadovoljevanje domačega povpraševanja zanaša na kombinacijo domače kmetijske proizvodnje in uvoza. Čeprav ima EU skupno kmetijsko politiko (SKP), ki podpira domače kmetijstvo, je uvoz še vedno potreben za zadovoljevanje povpraševanja, zlasti za proizvode, ki jih ni mogoče pridelati lokalno ali so izven sezone. Uvozne dajatve za kmetijske proizvode se lahko razlikujejo glede na vrsto proizvoda in ali ima država porekla koristi od kakršnih koli preferencialnih trgovinskih sporazumov.
Žita in zrna
- Pšenica, rž, ječmen in koruza: Za uvožena žita in zrna običajno veljajo dajatve ad valorem v višini od 0 % do 5 %, odvisno od vrste žita. Vendar pa se te tarife lahko znižajo glede na dobavne pogoje znotraj EU ali na podlagi sporazumov s trgovinskimi partnerji.
- Riž: Za riž, zlasti iz držav, kot sta Indija in Tajska, veljajo carine od 10 % do 20 %. To je posledica prizadevanj EU za zaščito lastne proizvodnje žit.
Sadje in zelenjava
- Sveže sadje (jabolka, agrumi, grozdje): Uvozne dajatve za sveže sadje se za večino izdelkov gibljejo od 0 % do 8 %, čeprav imajo lahko nekatere vrste sadja, kot so banane, višjo tarifo, ki znaša do 15 %.
- Predelano sadje: Konzervirano sadje in sadni sokovi se običajno soočajo z dajatvami od 10 % do 15 %, odvisno od izdelka.
Meso in živalski izdelki
- Govedina: Za goveje izdelke običajno velja uvozna dajatev v višini od 12 % do 20 % za zaščito proizvajalcev EU. Natančna stopnja je odvisna od posameznih kosov mesa.
- Svinjina: Uvoz svinjine se običajno sooča z dajatvijo v višini približno 12 %.
- Perutnina: Uvoz perutninskih izdelkov, kot je piščanec, se običajno sooča z dajatvami od 12 % do 17 %.
- Mlečni izdelki: Za mlečne izdelke, vključno z mlekom, sirom in maslom, veljajo carine v višini od približno 10 % do 20 %.
Sladkor in sladila
- Sladkor: Za uvoz sladkorja veljajo visoke tarife, ki se običajno gibljejo od 15 % do 30 %, zlasti za surovi sladkor, kot del prizadevanj EU za zaščito lastnih proizvajalcev sladkorja. Za rafinirani sladkor velja tarifa v višini 5 %.
Industrijski izdelki in stroji
Latvija uvaža znatno količino industrijskega blaga, vključno s stroji, kemikalijami in surovinami za svoj proizvodni sektor. Uvozne dajatve za industrijsko blago so na splošno nižje kot za kmetijske proizvode, saj EU spodbuja industrijsko trgovino in naložbe.
Stroji in mehanske naprave
- Industrijski stroji: Carina za industrijske stroje običajno znaša od 0 % do 5 %, kar odraža zavezanost EU k olajševanju uvoza strojev, potrebnih za gospodarski razvoj.
- Električna oprema: Uvoz električnih strojev, vključno s transformatorji in elektromotorji, se običajno sooča s carinami od 0 % do 5 %.
Avtomobili in vozila
- Osebna vozila: Za osebna vozila velja 10-odstotna carina v skladu s skupno carinsko tarifo EU.
- Komercialna vozila: Za tovornjake, avtobuse in druga komercialna vozila se tarife običajno gibljejo od 10 % do 20 %, odvisno od teže in klasifikacije vozila.
Potrošniško blago
Latvija kot razvito gospodarstvo uvaža različne potrošniške izdelke, od elektronike do oblačil. Carine za potrošniške izdelke se lahko razlikujejo glede na izdelek in ali veljajo kakšni posebni trgovinski sporazumi.
Elektronika in električni izdelki
- Pametni telefoni, računalniki in televizorji: Za potrošniško elektroniko običajno veljajo nizke tarife, ki se gibljejo od 0 % do 5 %. To je v skladu s ciljem EU, da spodbuja uvoz tehnoloških izdelkov.
- Gospodinjski aparati: Za večje gospodinjske aparate, kot so hladilniki, pralni stroji in klimatske naprave, veljajo carine v višini približno 5 %.
Oblačila in tekstil
- Oblačila: Uvoz oblačil in tekstilnih izdelkov se običajno sooča s carinami v višini od 10 % do 20 %, odvisno od materialov in klasifikacije izdelka.
- Obutev: Uvožena obutev se običajno sooča z carinami od 8 % do 17 %.
Posebne uvozne dajatve in trgovinski preferenciali
Kot članica EU ima Latvija koristi od sporazumov EU o prosti trgovini (FTA) in preferencialne obravnave za blago, ki prihaja iz določenih držav ali regij. Ti sporazumi znižujejo ali odpravljajo carine za številne izdelke iz držav, ki so podpisale trgovinske sporazume z EU. Nekatere od teh držav vključujejo:
Države s preferencialno tarifno obravnavo
- Evropski gospodarski prostor (EGP): Izdelki iz držav EGP (Islandija, Norveška, Lihtenštajn) običajno ne veljajo za carine pri vstopu v Latvijo.
- Države s sporazumi o prosti trgovini (FTA): Latvija ponuja preferencialne tarife za blago s poreklom iz držav, kot so Južna Koreja, Kanada, Japonska in Švica. V skladu s temi sporazumi lahko blago vstopi v Latvijo brez dajatev ali po znižani tarifi.
- Splošni sistem preferencialov (GSP): Latvija uporablja GSP EU za blago iz držav v razvoju. To omogoča uvoz izdelkov iz teh držav po znižanih tarifah ali brez dajatev.
Posebni izdelki z izjemami
- Kmetijski proizvodi: Nekateri občutljivi kmetijski proizvodi, kot so sladkor, riž ter nekaj sadja in zelenjave, imajo višje tarife, vendar lahko blago iz držav, ki imajo koristi od pobude Vse razen orožja (EBA), kot so najmanj razvite države (LDC), vstopi z znižanimi ali ničelnimi dajatvami.
- Energetski proizvodi: Uvoz energentov, kot sta nafta in zemeljski plin, se običajno sooča z 0-odstotnimi carinami, čeprav se lahko uporabljajo trošarine.
Dejstva o državi
- Uradno ime: Republika Latvija
- Glavno mesto: Riga
- Prebivalstvo: približno 1,85 milijona (2023)
- Dohodek na prebivalca: približno 20.000 USD (2023)
- Uradni jezik: latvijščina
- Valuta: evro (EUR)
- Lega: Latvija se nahaja v baltski regiji severne Evrope, na severu meji na Estonijo, na vzhodu na Rusijo, na jugovzhodu na Belorusijo in na jugu na Litvo. Na zahodu ima obalo ob Baltskem morju.
Geografija
- Latvija ima raznoliko geografijo z gostimi gozdovi, jezeri in obsežno obalo. Teren je večinoma raven, znaten del ozemlja pa pokrivajo gozdovi.
- Latvija ima zmerno podnebje z mrzlimi zimami in milimi poletji. Država ima skozi vse leto zmerne padavine.
Gospodarstvo
- Latvijsko gospodarstvo je odprto in močno odvisno od mednarodne trgovine, med ključnimi sektorji pa so proizvodnja, kmetijstvo, storitve in promet.
- Storitveni sektor prispeva največ k latvijskemu BDP, sledita mu industrija in kmetijstvo. Država je pomemben akter na področju logistike, trgovine in finančnih storitev v baltski regiji.
Glavne industrije
- Proizvodnja: Latvijski proizvodni sektor je raznolik in zajema elektroniko, stroje, kemikalije in predelavo hrane.
- Kmetijstvo: Latvija prideluje žita, mlečne izdelke, meso in zelenjavo. Država je znana po gozdarski industriji, ki igra pomembno vlogo v njenem gospodarstvu.
- Promet in logistika: Zaradi svoje strateške lege je Latvija ključno tranzitno središče za blago, ki se giblje med Evropo, Rusijo in Azijo.