Turčija je dinamična in strateško locirana država, ki povezuje Evropo in Azijo. Služi kot ključno trgovinsko središče med Vzhodom in Zahodom, njen carinski tarifni sistem pa ima ključno vlogo pri urejanju uvoza, zaščiti domače industrije in ustvarjanju prihodkov. Kot članica različnih mednarodnih organizacij, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), Turčija izvaja dovršeno tarifno strukturo, ki vključuje carine, davek na dodano vrednost (DDV) in posebne uvozne dajatve za različno blago.
Turške tarifne stopnje določa sistem kod HS (harmonizirani sistem), ki blago razvršča na podlagi mednarodnih standardov. Stopnje za posamezne izdelke se lahko zelo razlikujejo glede na klasifikacijo blaga, njegovo poreklo in trgovinske sporazume države s tujimi partnerji. Poleg splošnih tarifnih dajatev Turčija uporablja posebne dajatve za nekatere izdelke, kot so luksuzni izdelki, alkohol in vozila, ter preferencialno obravnavo za blago iz držav, s katerimi sodeluje v trgovinskih sporazumih, kot so carinska unija EU, sporazumi o prosti trgovini in Svetovna trgovinska organizacija (STO).
Pregled carinskega in tarifnega sistema Turčije
Turški carinski in tarifni sistem je zasnovan tako, da olajša mednarodno trgovino in hkrati zaščiti domače trge. Republika Turčija ohranja relativno odprto tržno gospodarstvo, vendar uporablja tudi tarife za zaščito sektorjev, ki veljajo za bistvene ali ranljive. Sistem vključuje različne oblike obdavčitve, kot so:
- Carine: Te dajatve se zaračunavajo na uvoženo blago na podlagi njegove klasifikacije v kodo HS.
- Davek na dodano vrednost (DDV): Za uvoženo blago se običajno uporablja 18-odstotni DDV.
- Posebne uvozne dajatve: Za nekatere izdelke, kot so luksuzno blago, alkohol in motorna vozila, lahko veljajo dodatne dajatve.
- Trošarine: Izdelki, kot so alkohol, tobak in energenti, so poleg standardnih uvoznih tarif predmet trošarin.
Turški carinski direktorat je odgovoren za nadzor in izvrševanje carinskih predpisov ter zagotavlja, da je uvoz skladen s turško zakonodajo in mednarodnimi trgovinskimi sporazumi. Uvozniki morajo prijaviti vrednost blaga, vključno s stroški pošiljanja in zavarovanja, ter plačati ustrezne tarife in davke na vstopnem pristanišču.
Ključne značilnosti turškega carinskega in tarifnega sistema
- Carinske stopnje: segajo od 0 % za določeno blago (npr. medicinske potrebščine) do 135 % za določene luksuzne izdelke ali motorna vozila.
- DDV: Za večino uvoženega blaga se uporablja standardna stopnja DDV v višini 18 %.
- Posebne dajatve: Za nekatere izdelke, zlasti luksuzno blago, alkohol, tobak in vozila, se lahko uporabljajo dodatne dajatve.
- Trgovinski sporazumi: Turčija ima več trgovinskih sporazumov, ki vplivajo na tarifne stopnje, vključno s carinsko unijo EU, članstvom v STO in dvostranskimi sporazumi o prosti trgovini.
Turška carinska politika podpira tudi izvozno usmerjeno rast z zagotavljanjem nekaterih izjem, kot so znižane tarife ali davčne olajšave za izvoznike surovin ali komponent, ki se uporabljajo v turški proizvodnji.
Uvozne tarifne stopnje po kategorijah izdelkov
Turški tarifni sistem deli uvoz v kategorije s kodo HS, pri čemer za vsako kategorijo velja posebna tarifna stopnja. Spodaj je razčlenitev običajnih kategorij in z njimi povezanih tarifnih stopenj.
1. Kmetijski proizvodi
Uvoz kmetijskih proizvodov v Turčijo vključuje različne sveže pridelke, predelano hrano in živalske proizvode. Ta uvoz je reguliran za zaščito turškega kmetijskega sektorja in zagotavljanje prehranske varnosti.
Sveže sadje in zelenjava (oznaki HS 07, 08)
- Agrumi (npr. pomaranče, limone): od 10 % do 20 % davka
- Za agrume veljajo od 10 % do 20 % carine, pri čemer se stopnja pogosto razlikuje glede na državo izvora. Države, kot so Egipt, Španija in Južna Afrika, so glavne izvoznice agrumov v Turčijo.
- Paradižnik, krompir in čebula: 15 % davek
- Uvoz običajne zelenjave, kot sta paradižnik in krompir, se običajno sooča s 15-odstotno carino. Ti izdelki pogosto prihajajo iz sosednjih držav, kot so Grčija, Egipt in Iran.
Meso in mlečni izdelki (oznaki HS 02, 04)
- Govedina: 40 % davek
- Govedina je ključni uvozni artikl, saj se na uvoz iz držav zunaj EU uporablja 40-odstotna tarifa. Brazilija, Argentina in Avstralija so glavni dobavitelji govedine v Turčijo.
- Perutnina (npr. piščanec): 30 % davek
- Perutninski izdelki, vključno s piščancem in puranom, so obdavčeni s 30-odstotno stopnjo davka. Uvoz prihaja iz Brazilije, Tajske in ZDA.
- Mleko in mlečni izdelki: 20 % davek
- Uvoženo mleko in mlečni izdelki so predmet 20-odstotne dajatve, pri čemer so glavni izvozniki Nova Zelandija, Avstralija in države EU.
Žita in zrna (oznaki HS 10, 11)
- Pšenica: 10 % davek
- Pšenica je bistven kmetijski uvoz v Turčijo in se sooča z 10-odstotno tarifo. Glavni dobavitelji so Rusija, Ukrajina in Kazahstan.
- Riž: 10 % davek
- Uvoz riža se sooča z 10-odstotno tarifo, pri čemer sta Tajska in Indija največja izvoznika v Turčijo.
2. Tekstil in oblačila
Turčija ima dobro razvito tekstilno industrijo, uvozne dajatve na tekstil pa pomagajo zaščititi lokalne proizvajalce, hkrati pa zagotavljajo dostop do vrste svetovnega blaga.
Surovine za tekstil (oznaki HS 52, 54)
- Bombaž: 0 % do 5 % davek
- Bombaž je ključna surovina za turško tekstilno industrijo in se sooča z carino od 0 % do 5 %, odvisno od oblike uvoza (npr. surov bombaž v primerjavi s predenim bombažem).
- Sintetične tkanine: 10 % davek
- Sintetične tkanine, kot sta poliester in najlon, so obdavčene z 10 %. Ti izdelki običajno prihajajo iz Kitajske, Indije in Indonezije.
Končana oblačila (oznaki HS 61, 62)
- Majice in srajce: 15 % davek
- Majice in srajce, uvožene iz držav zunaj EU, so obdavčene s 15-odstotno stopnjo davka. Kitajska, Bangladeš in Vietnam so glavni dobavitelji tega blaga.
- Kavbojke: 20 % davek
- Uvožene kavbojke se soočajo z 20-odstotno tarifo. Turčija uvaža veliko količino kavbojk iz Kitajske, Bangladeša in Pakistana.
- Obleke in vrhnja oblačila: 25 % davek
- Za obleke, jakne in vrhnja oblačila velja 25-odstotna dajatev. Ti izdelki prihajajo predvsem iz Kitajske, domačega trga Turčije, in od evropskih proizvajalcev.
3. Elektronika in električna oprema
Elektronika in električni izdelki so bistveni uvoz za Turčijo, zlasti v sektorjih potrošniške elektronike, avtomobilske industrije in telekomunikacij.
Mobilni telefoni in računalniki (kode HS 85)
- Mobilni telefoni: 0 % dajatev
- Mobilni telefoni so oproščeni uvoznih dajatev ( 0 % ). Ti izdelki prihajajo iz držav, kot so Kitajska, Južna Koreja in Vietnam.
- Prenosniki in računalniki: 0 % davek
- Prenosniki in računalniki imajo prav tako koristi od 0-odstotnih dajatev, zaradi česar so cenovno dostopni tako za posamezne potrošnike kot za podjetja.
Gospodinjski aparati (oznaka HS 84)
- Hladilniki in zamrzovalniki: 10 % davek
- Uvoženi hladilniki in zamrzovalniki se soočajo z 10-odstotno tarifo. Glavni dobavitelji so Južna Koreja, Kitajska in Nemčija.
- Klimatske naprave: 10 % davek
- Klimatske naprave so obdavčene z 10 %, glavni dobavitelji pa so Kitajska, Japonska in Južna Koreja.
4. Avtomobili in avtomobilski deli
Uvoz avtomobilov v Turčijo je predmet relativno visokih tarif za zaščito lokalne avtomobilske industrije, ki vključuje uveljavljena podjetja, kot so Ford Otosan, Tofaş in Renault Turkey.
Motorna vozila (koda HS 87)
- Osebni avtomobili: 60 % davek
- Za osebne avtomobile, uvožene v Turčijo, velja 60-odstotna tarifa. Tarifa je še posebej visoka za luksuzna vozila in neevropske modele. Med glavnimi dobavitelji so Nemčija, Južna Koreja in Japonska.
- Gospodarska vozila: 30 % davek
- Tovornjaki, kombiji in avtobusi so obdavčeni s 30-odstotno stopnjo davka. Uvoz prihaja iz Nemčije, Italije in Francije.
Avtodeli (koda HS 87)
- Avtodeli: 5 % davek
- Avtomobilski deli, kot so motorji, zavore in menjalniki, se soočajo s 5-odstotno dajatvijo. Med ključnimi dobavitelji so Nemčija, Kitajska in ZDA.
5. Luksuzno blago in posebni izdelki
Za luksuzno blago in posebne izdelke z velikim povpraševanjem, vključno z alkoholom, tobakom in kozmetiko, veljajo posebne tarife in trošarine.
Alkohol (koda HS 22)
- Vino: 30 % davek + trošarina
- Vino je obdavčeno s 30-odstotno tarifo in dodatno trošarino, ki temelji na vsebnosti alkohola. Med glavnimi dobavitelji vina v Turčijo so Francija, Italija in Španija.
- Pivo: 40 % davek + trošarina
- Uvoz piva se sooča s 40-odstotno tarifo in trošarino, pri čemer so Nemčija, Belgija in Nizozemska glavni izvozniki.
Tobačni izdelki (oznaka HS 24)
- Cigarete: 100 % davek + trošarina
- Cigarete so visoko obdavčene s 100-odstotno uvozno dajatvijo in trošarinami, da bi odvračale od kajenja in zaščitile lokalno proizvodnjo tobaka.
Posebne uvozne dajatve in izjeme
Trgovinski sporazumi in preferencialne tarife
Turčija je podpisala več sporazumov o prosti trgovini in je del carinske unije EU, kar vpliva na njene tarifne stopnje:
- Carinska unija EU: Turčija si deli carinsko unijo z Evropsko unijo, kar pomeni, da se blago iz držav članic EU običajno uvaža brez dajatev.
- Članstvo v STO: Kot članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) Turčija spoštuje mednarodna trgovinska pravila, vključno z načelom največjih ugodnosti (MFN), ki zagotavlja, da Turčija uporablja enako tarifno stopnjo za blago iz vseh članic STO, razen če ni določeno drugače.
- Dvostranski trgovinski sporazumi: Turčija ima sporazume o prosti trgovini z več državami, vključno z Južno Korejo, državami Efte in Mehiko, ki ji omogočajo preferencialni dostop do turških trgov.
Izjeme
Turčija ponuja oprostitve dajatev ali znižane tarife za določeno blago, vključno s kapitalskim blagom (stroji za proizvodnjo), surovinami za domačo predelovalno industrijo in humanitarno pomočjo.
Dejstva o državi: Turčija
- Uradno ime: Republika Turčija
- Glavno mesto: Ankara
- Največja mesta:
- Istanbul
- Ankara (glavno mesto)
- Izmir
- Dohodek na prebivalca: približno 9.000 USD (nominalno)
- Prebivalstvo: približno 84 milijonov
- Uradni jezik: turščina
- Valuta: turška lira (TRY)
- Lega: Turčija se nahaja na stičišču Evrope in Azije, na zahodu jo umiva Egejsko morje, na jugu Sredozemsko morje in na severu Črno morje.
Geografija
Turčija je transkontinentalna država, katere večina kopnega leži v Aziji, manjši del pa v Evropi. Država ima raznoliko geografijo, vključno z gorami, ravninami in obalnimi območji. Med glavnimi gorovji sta Taurus in Pontsko gorovje, medtem ko ima Turčija sredozemsko podnebje v obalnih regijah in bolj celinsko podnebje v notranjosti.
Gospodarstvo
Turčija ima mešano gospodarstvo, ki vključuje sodobne industrije ter močan kmetijski in turistični sektor. Ključna gospodarska področja vključujejo avtomobilsko industrijo, tekstil, elektroniko in gradbeništvo.
Glavne industrije
- Avtomobilska industrija: Dom večjih proizvajalcev avtomobilov, kot so Ford Otosan, Tofaş in Renault Turkey.
- Tekstil in oblačila: Turčija je pomembna izvoznica tekstila in oblačil, zlasti v EU.
- Kmetijstvo: Glavni proizvodi vključujejo bombaž, sadje in tobak.
- Turizem: Turčija je ena najbolj obiskanih držav na svetu, z znanimi turističnimi destinacijami, kot so Istanbul, Kapadokija in Antalija.